Jagode skupaj z malinami, ribezom in borovnicami uvrščamo v skupino jagodičastega sadja ali jagodičevja, medtem ko gozdne jagode (Fragaria vesca) uvrščamo tudi med gozdne sadeže. Poznamo namreč več vrst jagod - med najbolj znanimi je vrtna jagoda, ki jo z latinskim imenom označujemo kot…

Brokoli (znanstveno ime Brassica oleracea var. italica) je rastlina, ki se uživa kot zelenjava ter tako kot cvetača spada v družino križnic. Beseda brokoli izhaja iz italijanske besede »broccolo«, kar pomeni »cvetoči greben zelja«. Na prvi pogled je podoben cvetači, le da je glava običajno temno…

Mandarina (Citrus reticulata) je ena izmed, zgodovinsko gledano, prvih gojenih vrst citrusov, skupaj s citrono in pomelom. Takšno ime je dobila zaradi kitajskega porekla in sicer po mandarinih – kitajskih uradnikih, prav zato naj bi ta nov sadež, ki je bil plemenit kot mandarini, nosil takšno ime.…

Prvoten pomen naravnega ali biološkega kisanja je bil konzerviranje živil in s tem podaljšanje njihove obstojnosti, v današnjem času pa sta kislo zelje in repa v prehrani zaželena tudi zaradi karakteristične arome in okusa ter prehranske vrednosti. Zaradi vsebovanih hranil kislo zelje in repa…

Poimenovanje sladkega krompirja izvira iz angleškega govornega področja (»sweet potato«). Sladki krompir (Ipomoea batatas) uvrščamo v družino slakovk (Convolvulaceae). Kljub podobnosti, ni v sorodu z navadnim krompirjem (Solanum tuberosum). Uporabljamo podzemne koreninske gomolje, ki so lahko…

Sliva sodi med koščičasto sadno drevje, spada v družino Rožnic (Rosaceae), kamor sodijo tudi marelice, češnje, breskve itd. Že v 1. stol. je rimski pisec Plinij starejši opisal 12 sort sliv. Danes jih poznamo preko 2.500 sort, ki so prilagojene na zelo različne klimatske razmere. V Evropi jo gojimo…

(Solanum tuberosum) sodi v družino razhudnikovk (Solanaceae), kamor razvrščamo tudi paradižnik, papriko, jajčevec in številne druge rastline. Medtem ko druge gospodarsko pomembne razhudnikovke kot so paradižnik, paprika in jajčevec, oblikujejo užitne plodove nad zemljo, so pri krompirju užitni…

Hruške (Pyrus communis) skupaj z jabolki, marelicami, breskvami, češnjami in še nekaterimi drugimi vrstami sadja uvrščamo v družino rožnic (Rosaceae). Hruške izvirajo s toplejših in priobalnih območij Evrope, severne Afrike in Azije, z gojenjem pa so jih po vsem svetu razširili tudi v hladnejša…

Paradižnik (Solanum lycopersicum) je v zmernem podnebnem pasu enoletna vrtnina, v tropih pa trajnica s kratko življenjsko dobo. Spada v družino razhudnikov, v katero sicer spadajo tudi čili, paprika, krompir, jajčevec, tamarilo in tudi tobak. Paradižnik so v Evropo prinesli Španci v zgodnjem 16.…

Fige (Ficus carica) so ene izmed starejših kulturnih rastlin. Izvirajo iz področja pod Himalajo, zelo dobro pa uspevajo na vzhodno mediteranskem področju. Največja pridelovalka je Turčija, kateri sledijo Egipt, Alžirija, Maroko in Iran. Pogosto so uporabljene v tradicionalni medicini, kjer se…

Papriko (Capsicum annuum) uvrščamo v skupino plodovk iz družine razhudnikovk, kamor sta poleg nje uvrščeni tudi dve plodovki, paradižnik in jajčevec. Paprika je zelenjadnica, zanimiva zaradi barvitih, sočnih in okusnih plodov. Poznamo različne vrste paprik, ki se med seboj razlikujejo po barvi,…

Limonovec (Citrus x limon) je vrsta majhnega zimzelenega drevesa iz družine rutičevk. Večina genetske dediščine limone izvira iz citrone, je naravni hibrid med grenko/kislo pomarančo in citrono. Izvor besede limona je povezano z bližnjim vzhodom, kjer so jo Arabci poimenovali laymun in Perzijci…

Češnje (Prunus avium) so priljubljeno sadje, ki dozori konec maja oziroma v začetku junija. Izvirajo iz Evrope oziroma zahodne Azije, zato imamo tudi v Sloveniji dolgo tradicijo gojenja in uživanja češenj. Hranilna sestava Glede na sorto češnje se razlikuje hranilna sestava, okus ter druge…

Navadni regrat (Taraxacum officinale) je po vsem svetu razširjena zelnata trajnica in ena prvih divjih spomladanskih rastlin, ki se v večjih količinah znajde na naših krožnikih. Sezona nabiranja regrata se začne že marca, ko regrat požene mlade in nežne liste, ki so mehkejši ter vsebujejo manj…

Pomelo (Citrus grandis ali Citrus maxima) je največji sadež citrusov v družini rutičevk. Izvira iz južne Kitajske in samoniklo raste na Kitajskem in v mnogih severovzhodnih državah Indije. Zanimivost: V 17. stoletju je kapitan Shaddock, ki je trgoval v zahodni Indiji predstavil pomelo prebivalcem…

Grenivka (Citrus x paradisi) je subtropsko drevo, ki izvira iz zahodne Indije in je naravni hibrid med pomarančo in pomelom ali pa le mutacija pomela. Drevo, ki običajno zraste okoli 6 metrov, doseže pa lahko tudi velikost do 15 metrov. Ima temnozelene dolge tanke in svetleče liste. Plodovi so…

Pomarančevec (Citrus x sinensis) je citrus, ki spada v družino rutičevk. Je naravni hibrid med pomelom in mandarino. Njegovo ime v slovanskih jezikih izhaja iz staro-francoske besede pomme d'orenge. Pomarančevec je zimzeleno drevo, ki zraste med 3 in 10 metrov, nekatere sorte pa lahko dosežejo tudi…

Večina genetske dediščine limone izvira iz citronovca, sadne vrste, ki je pogosto videti kot nenavadno velika limona z grobo lupino. Pravzaprav potrošniki je potrošniki pogosto ne prepoznajo in jo zamenjajo z veliko limono. Je eden zgodovinsko najstarejših zabeleženih citrusov, katerega semena so…

Citruse razvrščamo v družino rutičevk (Rutaceae) in so najbolj razširjen rod agrumov. V svetovnem merilu sodi pridelava citrusov med v največjem obsegu, predvsem z namenom pridelave svežega sadja in predelave v sok. Domovina citrusov je severovzhodna Azija, od koder se je gojenje razširilo širom po…

Ingver sodi v družino ingverjevk. Poznanih je več različnih vrst, najpogosteje se uporablja pravi ingver (Zingiber officinale Rosc.). Uporablja se olupljena, sveža ali posušena korenika ingverja (Zingiberis rhizoma). Ingver je večletna rastlina, ki zraste do višine enega metra, pod zemljo pa tvori…

Mango (Mangifera indica) je koščičasto sadje, ki izvira iz Azije. Je zimzeleno drevo spada v rod Mangifera in družino rujevk Anacardiaceae. Angleška beseda mango (množina "mango" ali "mangos") izvira iz portugalske besede manga, iz malezijske besede mangga in iz besede dravidskih jezikov…

Pastinak (Pastinaca sativa) ali navadni rebrinec je korenovka, ki so jo jedli že v antiki. Iz vzhodnega Sredozemlja so ga po Evropi raznesli Rimljani in Kelti, ki so ga cenili kot zdravilno rastlino, služil pa je tudi za izdelavo sladkega vina, piva ter sladila. Je dvoletnica, ki se goji kot…

Rdeča redkvica (Raphanus sativus var. sativus) ali vrtna redkev je korenovka, katere divji predniki izvirajo iz jugovzhodne Azije, jedli pa so jo že stari Egipčani. Poznamo več različnih sort, ki se razlikujejo po barvi, velikosti, obliki korena, dolžini zorenja ter intenziteti okusa. Surova…

Repa (Brassica rapa) ali bela repa je korenovka bele barve, ki ima rdeče, zeleno ali vijolično obarvan nadzemni del, ki ga je obsijalo sonce. Koren je kroglaste ali podolgovate oblike brez stranskih korenin, meso pa je bele barve. Listi repe se lahko jedo kot »zelena repa« in po okusu spominjajo na…

Peteršilj (Petroselinum crispum) je svetlo zelena dvoletna rastlina, katere koren je precej podoben pastinaku, a se njuna okusa bistveno razlikujeta. Najbolje uspeva v vlažnih, dobro odcednih tleh, ob polnem soncu. Koren se pogosto uporablja v srednje in vzhodnoevropski kuhinji za pripravo juh,…

Korenje (Daucus carota) je dvoletna rastlina. V prvem letu se razvija rozeta listov, ki omogoča sintezo sladkorjev, ki se skladiščijo v korenu, v drugem letu pa rastlina odžene cvetno steblo, zacveti in semeni. Korenje, ki ga poznamo danes, je udomačena oblika divjega korenja, ki izvira iz antične…

Evropska borovnica (ang. bilberry), ki jo najdemo tudi v večini slovenskih gozdov, izvira iz Evrope in jo poimenujemo tudi gozdna borovnica, navadna borovnica ali črnica. Gozdna borovnica (Vaccinium myrtillus) je vrsta jagodičevja iz rodu Vaccinium. Raste v obliki majhnega, močno razvejanega grma,…

Soja je stročnica, ki ima v prehrani ljudi dolgo tradicijo. Uporabna je v številnih različnih oblikah živil, iz nje pa pridobivajo tudi sestavine, ki jih uporabljajo kot dodatke drugim živilom. Pridelava soje Soja (Glycine max) je stročnica, katere domovina je Azija, kjer so jo začeli gojiti in…

Cvetača (Brassica oleracea var. botrytis) je rastlina, ki je dobila ime po delu rastline, ki ga v prehrani uporabljamo, to je cvetu, uživamo namreč omesenelo socvetje. Med rastjo je socvetje obkroženo z listi, ki jo ščitijo pred sončno svetlobo in razbarvanjem. Ob pobiranju cvetačnih glav, se večji…

Kaki ali zlato jabolko izvira z gora centralne Kitajske, kjer se goji že nekaj tisočletij. Doslej je bilo razvitih več kot 2000 sort kakija, trenutno pa se jih za gojenje uporablja okoli 400. Izven Azije se je kaki začel razširjati predvsem v 19. stoletju, še vedno pa se ga največ pridela na…

Ribez (Ribes) je rod rastlin, v katerega uvrščamo vse vrste ribeza, pa tudi kosmulje in številne okrasne rastline. Vse vrste ribeza so avtohtone vrste osrednje in severne Evrope, kjer preživijo tudi mrzle zime, čeprav zmrzali v času cvetenja običajno močno oklestijo pridelek. Poznamo rdeči, beli in…

Čebula (Allium cepa) izhaja iz latinskega poimenovanja za čebulo cēpa oziroma pomanjševalnice cēpula. Je ena izmed mnogih vrst družine lukovk, v katero med drugim spadajo tudi česen, por, drobnjak in šalotka. Čebula je del človekove prehrane že več kot 7000 let. Najzgodnejši zapisi izvirajo iz…

Rabarbara je splošno ime za rastline iz rodu Rheum, ki vključuje približno 50 vrst. Njeno ime izvira iz imena "Rhe", ki je starodavno ime za reko Volgo in "barbarium", kar se nanaša na dejstvo, da je prišla iz, po takratnem prepričanju barbarskih dežel na vzhodu. Na Kitajskem je znana kot "kraljica…

Navadni hren (Armoracia rusticana) je večletna rastlina, ki sodi v družino križnic (Brasicaceae), kamor uvrščamo tudi gorčico, zelje, cvetačo in brokoli. Uporabni del rastline je koren iz katerega spomladi odženejo veliki, dolgopecljati in jajčasto podolgovati listi. Tekom poletja iz korena odžene…

Granatno jabolko (Punica granatum) izvira in Azije, natančneje iz Perzije (današnjega Irana), od koder se je razširilo po celem svetu. Danes so največje pridelovalke granatnih jabolk Francija, Španija, Izrael, Amerika in Azija, uspeva pa tudi v slovenskem Primorju. Njegova kultivacija se je začela…

Jabolka (Malus x domestica) so sadje, ki ga v Aziji in Evropi gojijo že več tisočletij. Za rast jablan je najbolj ustrezno zmerno toplo podnebje z enakomerno razporejenimi padavinami skozi vse leto. Slovenija ima ugodne lego za rast jablane, zato ni presenetljivo, da so jabolka najpogosteje…

Plodovi avokada rastejo na drevesu iz družine lovorovk, imenovanem avokadovec (Persea americana), ki izvira iz Južne Amerike, natančneje z območja današnjega Peruja. Plodovi divjega avokadovca so majhni, s črno lupino in veliko koščico. Arheološke najdbe pričajo, da so z njegovim gojenjem v Južni…

Banane (Musa sp.) so tropsko sadje, ki je danes eno izmed najširše dostopnih sadežev po vsem svetu. Po svetu letno zaužijemo kar 100 milijard banan, kar banane uvršča na četrto mesto najpomembnejših kulturnih rastlin (takoj za pšenico, riž in koruzo). Plodovi banane rastejo na zelnati rastlini, ki…

Rdeča pesa (Beta vulgaris) je ena izmed tistih vrst zelenjave, katerih divji prednik izvira tudi iz naših krajev. Prvi so z njenim gojenjem pričeli Babilonci, kasneje pa še Rimljani, čeprav naj bi jo najprej gojili predvsem kot zdravilno rastlino za zdravljenje vročine in prebavnih motenj. V…

Kostanj je plod drevesa kostanja, ki izvira iz Evrope in male Azije. Poznamo več vrst kostanja, v naših gozdovih pa je najpogostejši pravi kostanj (Castanea sativa). Kostanj je zrel vsako leto v oktobru in novembru, vsako tretje leto pa obrodi še posebej obilno. V Vitovljah pa se vsak 3. vikend v…

V Sloveniji raste 2.500–3.000 vrst gob. Glede na podatke Gobarskega društva Lisička Maribor je od tega užitnih 505 različnih vrst. Mnoge gobe so užitne in nabiranje gob je med Slovenci razširjen hobi, ki nam omogoča tudi kvalitetno preživet čas v naravi. Užitne gobe, bodisi nabrane v naravi ali…

Kivi ali aktinidija pripada rodu Actinidia in izvira iz gozdnatih področij na Kitajskem, kasneje pa je bila prinesena na Novo Zelandijo, kjer je bila udomačena in preimenovana v kivi. Poznamo več vrst kivijev, najbolj prepoznane so Actinidia deliciosa, Actinidia chinensis in Actinidia arguta.…