Na kratko:

  • Klorida lahko v zadostni količini zaužijemo s pestro in uravnoteženo prehrano.
  • Priporočen dnevni vnos za odraslega človeka je 800 mg na dan.
  • Najbogatejši prehranski vir klorida je kuhinjska sol, oziroma jedi, katerim je dodana.
  • Ima pomembno vlogo pri vzdrževanju tekočinskega in elektrolitskega ravnotežja ter delovanju celic, obenem kot sestavina želodčne kisline sodeluje pri prebavi.
  • Pomanjkanje je zelo redko, prekomeren vnos pa vpliva na povišanje krvnega tlaka.

 

Klorid je najpogostejši osmotsko aktiven anion v izvencelični tekočini, tudi v hrani  se prav tako nahaja v ionski obliki. Ima pomembno vlogo pri vzdrževanju tekočinskega in elektrolitskega ravnotežja ter delovanju celic, obenem je sestavina želodčne kisline in sodeluje pri prebavi.

Zakaj je pomemben?

Klorid je najpogostejši osmotsko aktiven anion v izvencelični tekočini, tudi v hrani  se prav tako nahaja v ionski obliki. Ima pomembno vlogo pri vzdrževanju tekočinskega in elektrolitskega ravnotežja ter delovanju celic, obenem je sestavina želodčne kisline in sodeluje pri prebavi.

Potrebe po kloridu

Dnevne potrebe po kloridu, ki so za odraslega človeka 800 mg, so v veliki meri pokrite z vnosom kuhinjske soli, pogosto je s tem priporočen dnevni vnos celo presežen.

Vnos klorida mora biti sorazmeren izgubam tega minerala, ki se lahko pojavijo pri povečanem potenju (intenzivan športna aktivnost, povišana telesna temperatura, visoka relativna vlažnost zraka) in prekomernem izločanju urina, bruhanju, diareji,  nekaterih bolezenskih stanjih in jemanju nekaterih zdravil (npr. diuretiki).

Vnos, ki je večji od priporočenega lahko povzroči povišan krvni tlak, predvsem pri tistih, ki so genetsko nagnjeni k povišanemu krvnem tlaku ali pa k temu prispevajo še drugi dejavniki tveganja za nastanek visokega krvnega tlaka. Obenem pa je pri starejših odraslih, zaradi manj intenzivnega zaznavanja slanega okusa, potrebna večja pazljivost, da ne prihaja do prevelikih odmerkov in s tem do preseganja dnevno priporočenih vnosov klorida.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) fluorida za izbrane populacijske skupine

Starost Klorid (mg/dan)
moški/ženske
Odrasli (EU*) 800
Otroci (3 leta) 600
Otroci (8 let) 1150
Odrasli 2300
Nosečnice 2300
Doječe matere 2300

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. 1169/2011 (*EU).

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Prenizki vnosi – pomanjkanje

Glede na to, da je dnevni vnos kuhinjske soli v Evropi v povprečju precej prekoračen, je potrebam po kloridu večinoma zadoščeno, pomanjkanje pa je izjemno redko. Vseeno pa se lahko pojavi ob nizkem vnosu soli in sočasnim velikim izgubam s potom, diarejo ali prekomernim izločanjem urina. Izredno nizek vnos klorida lahko povzroči vrtoglavico, slabotnost, zaostanek v rasti, razdražljivost in izčrpanost.

Previsoki vnosi

Glavni negativni učinek prekomernega uživanja klorida je povišan krvni tlak, ki predstavlja tveganje za nastanek srčno žilnih bolezni in ledvičnih bolezni, ki so eden glavnih razlogov smrti v Evropi.

Kje se nahaja?

Najbogatejši vir klorida je kuhinjska sol (NaCl), pomemben vir pa so tudi morske alge. Živila naravno vsebujejo manjše količine klorida, vendar pa se jim pogosto pri postopkih predelave zaradi tehnoloških ali senzoričnih lastnosti dodaja kuhinjska sol, s tem pa se posledično povečuje razpoložljivost klorida v hrani. Vsebnost klorida je torej odvisna predvsem od količine dodane kuhinjske soli, ki se je največ zaužije z žitnimi (predvsem kruh) in mesnimi izdelki, v obliki naravno prisotnega klorida pa ga zaužijemo le okoli 15%. Ker se ga večino zaužije v obliki kuhinjske soli, je njegov vnos tesno povezan tudi z vnosom natrija.

Povprečni dnevni vnos klorida v Evropi je mnogo večji od priporočenega dnevnega vnosa, ter zanaša nekje od 5 do 7 gramov (8-11 g NaCl).

Preglednica: Vsebnost klorida v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

Živilo Klorid % PDV
(mg / dan)
Kuhinjska sol 59900 7488 %
Morske alge 1308 164 %
Sir 1100 138 %
Oslič 240 30 %
Jajce 180 23 %
Svinjina 107 13 %
Mleko 102 13 %
Losos 90 11 %
Piščančje meso 83 10 %
Teletina 73 9 %
Tuna 65 8 %
Suhe slive 52 7 %

% PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Literatura in dodatni viri

  • Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, 304 (2011).
  • Computer Systems Department IJS, Sonce.net. OPEN Platform for Clinical Nutrition [Available from: http://www.opkp.si.
  • Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), Österreichische Gesellschaft für Ernährung (ÖGE), Schweizerische Gesellschaft für Ernährungsforschung (SGE), Schweizerische Vereinigung für Ernährung. Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr: Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE),; 2015 [Available from: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/.
  • European Commission (EC). EU Register on nutrition and health claims [Available from: http://ec.europa.eu/nuhclaims/.
  • European Food Safety Authority (EFSA). Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals 2006.
  • Kohlmeier M. Nutrient Metabolism. Taylor SL, editor. London: Academic Press; 2003. 829 p.
  • Nemško prehransko društvo (DGE), Avstrijsko prehransko društvo (ÖGE), Švicarsko društvo za raziskovanje na področju prehrane (SGE), Švicarsko prehransko združenje (SVE). Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed: Nemška družba za prehrano (DGE); 2000.
  • Panel on Dietary Reference Intakes for Electrolytes and Water SCotSEoDRI. Dietary Reference Intakes for Water, Potassium, Sodium, Chloride, and Sulfate. Washington, D. C.: The National Academic Press; 2005.