Na kratko:

  • Priporočen dnevni vnos kroma je 40 µg.
  • Kroma lahko v zadostni količini zaužijemo s pestro in uravnoteženo prehrano.
  • Krom je mikroelement, ki sodeluje pri metabolizmu ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
  • Nahaja se v širokem naboru živil, največ se ga zaužije z mlekom in mlečnimi izdelki, kruhom, mesom in mesnimi izdelki ter z brezalkoholnimi pijačami.

 

Krom je esencialen element, ki je za človeka potreben v manjših količinah. Ta mikroelement je vključen v metabolizem maščob in ogljikovih hidratov. Najpogosteje ga najdemo v trivalentni in šestvalentni obliki. V prehrani se nahaja v trivalentni obliki, medtem ko je kot industrijski onesnaževalec prisoten v toksični šestvalentni obliki, ki je nevarna zaradi svojega kancerogenega učinka.

Zakaj je pomemben?

Krom vpliva na izločanje inzulina, na ta način pa tudi na metabolizem makrohranil - ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Krom prispeva k vzdrževanju normalne ravni glukoze v krvi. Raziskave so pokazale, da v primeru pomanjkanja kroma dodajanje tega mikroelementa vodi do zmanjšanja motenj glukozne tolerance.

Posebej velik pomen ima zadosten vnos kroma pri sladkornih bolnikih. V primerih, ko ga zaužijejo v premajhnih količinah, se z dodajanjem kroma v prehrano, izboljša glukozna toleranca,  zmanjša pa se tudi koncentracija inzulina.

Potrebe po kromu

Zaradi pomanjkanja podatkov so za krom določene ocenjene vrednosti za primeren vnos. Odrasel človek dnevno potrebuje med 30 in 100 µg kroma. Priporočen dnevni vnos, določen v Uredbi EU št. 1196/2011 pa je 40 µg.  Takšno količino kroma se zaužije s pestro in uravnoteženo prehrano.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) kroma za izbrane populacijske skupine

Starost Krom (µg/dan)
moški/ženske
Odrasli (EU*) 40
Otroci (3 leta) 20 - 60*
Otroci (8 let) 20 - 100*
Odrasli 30 - 100*
Nosečnice 30 - 100*
Doječe matere 30 - 100*

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH (*ocenjene vrednosti za primeren vnos) in Uredbo (EU) št. 1169/2011.

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Prenizki vnosi – pomanjkanje

Ker je krom prisoten v velikem naboru živil, posledic hudega pomanjkanja niti ne poznamo. Pomanjkanje kroma se je pojavilo predvsem pri bolnikih, hranjenih z paranteralno hrano, ki ni vsebovala kroma, stanje pa se je po dodatku kroma izboljšalo.
Problematičen je lahko prenizek vnos kroma pri sladkornih bolnikih, saj se to odraža kot poslabšana toleranca na glukozo. Kadar je vnos kroma premajhen, se zmanjša učinkovitost hormona inzulina, kar negativno vpliva na metabolizem makrohranil.

Previsoki vnosi

Toksičnost v hrani prisotnega kroma nizka; zgornja dopustna meja vnosa ni določena.

Kje se nahaja?

Krom je v nizki količini zastopan v številnih živilih. Dobri viri so meso in mesni izdelki, polnozrnati izdelki, nekatera zelenjava in sadje. Živila z visoko vsebnostjo enostavnih sladkorjev običajno vsebujejo manj kroma. Vsebnost kroma je zelo odvisna od pridelave in/ali predelavo živil,  zato so vrednosti v Preglednici orientacijske narave.

Največ kroma se zaužije z mlekom in mlečni izdelki, kruhom, mesom in mesnimi izdelki ter z brezalkoholnimi pijačami.

Absorpcija kroma iz hrane je nizka. Absorbira se ga do 3 %, preostali krom pa se izloči. Fitinska kislina, ki ja naravno prisotna v nekaterih živilih rastlinskega izvora, absorpcijo še zniža, medtem ko jo askorbinska kislina (vitamin C) poveča.

V Evropi se povprečni vnos kroma giblje med 60 in 85 µg, kar kaže na to, da je njegov vnos najverjetneje zadosten za pokrivanje potreb po kromu.

Preglednica: Vsebnost kroma v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

Živilo Krom % PDV Živilo Krom % PDV
µg/100 g µg/100 g
Školjke 128 320 % Svež kvas 5 13 %
Brazilski orešek 100 250 % Grah 4 10 %
Temna čokolada 30 75 % Svinjska jetra 4 10 %
Paradižnik 20 50 % Grozdni sok 3 8 %
Brokoli 16 40 % Govedina 3 8 %
Polnomastni sir 12 30 % Svinjina 3 7 %
Lešniki 12 30 % Jajca 3 6 %
Špinača 9 22 % Belo grozdje 2 5 %
Arašidi 8 20 % Krompir 2 5 %
Maslo 6 15 % Polnomastno mleko 2 4 %
Oves 6 15 % Svetlo pivo 1 2 %
Leča 5 13 % Rdeče vino 0,3 1 %

% PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Literatura in dodatni viri

  • Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, 304 (2011).
  • Computer Systems Department IJS, Sonce.net. OPEN Platform for Clinical Nutrition [Available from: http://www.opkp.si.
  • Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), Österreichische Gesellschaft für Ernährung (ÖGE), Schweizerische Gesellschaft für Ernährungsforschung (SGE), Schweizerische Vereinigung für Ernährung. Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr: Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE),; 2015 [Available from: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/.
  • European Commission (EC). EU Register on nutrition and health claims [Available from: http://ec.europa.eu/nuhclaims/.
  • European Food Safety Authority (EFSA). Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals2006.
  • European food Safety Authority (EFSA). Scientific Opinion on Dietary Reference Values for chromium. EFSA Journal. 2014;12(10):3845.
  • Kohlmeier M. Nutrient Metabolism. Taylor SL, editor. London: Academic Press; 2003. 829 p.
  • Lang UE, Beglinger C, Schweinfurth N, Walter M, Borgwardt S. Nutritional aspects of depression. Cell Physiol Biochem. 2015;37(3):1029-43.
  • Nemško prehransko društvo (DGE), Avstrijsko prehransko društvo (ÖGE), Švicarsko društvo za raziskovanje na področju prehrane (SGE), Švicarsko prehransko združenje (SVE). Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed: Nemška družba za prehrano (DGE); 2000.