Na kratko:

  • Priporočen dnevni vnos vitamina K znaša 75 μg vitamina K.
  • S pestro in uravnoteženo prehrano lahko zadostimo priporočenemu dnevnemu vnosu vitamina K.
  • Bogat vir vitamina K predstavlja temnozelena zelenjava.
  • Različne oblike vitamina K imajo različno biološko razpoložljivost, v splošnem pa velja da je absorpcija vitamina K boljša, če obrok vsebuje tudi nekaj maščob.
  • Pomanjkanju so najbolj izpostavljeni dojenčki, ki zato ob rojstvu dobijo večji zaščitni odmerek vitamina K (injecirano).
  • Vitamin K ima pomembno vlogo pri strjevanju krvi in zdravju kosti.

 

Vitamin K je skupno ime za več sorodnih v maščobi topnih spojin, ki v telesu omogočajo delovanje določenih bioloških procesov in imajo skupno t.i. menadionsko strukturo. Filokinon (vitamin K1) je oblika vitamina K, katerega vir so rastline, medtem ko so menakinoni (vitamini K2) je bakterijskega izvora. Poznamo vrsto različnih menakinonov, ki jih poimenujemo glede na dolžino stranske verige. 

Živalska tkiva vsebujejo tako menakinone kot filokinon, v različnih razmerjih – odvisno od prehrane.

Zakaj je pomemben?

Vitamin K je koencim pri karboksilaciji glutamilnih skupin na različnih beljakovinah, pri čemer se le-te pretvorijo v γ-karboksiglutamilne. Na ta način vitamin K aktivira beljakovine ki so potrebne za strjevanje krvi, uravnava kalcifikacijo mehkih tkiv, spodbuja mineralizacijo kosti, regulira celično delitev in diferenciacijo. Nekatere raziskave nakazujejo tudi pomembnost tega vitamina za zdravje srčno-žilnega sistema. Ker pomanjkanje vitamina K podaljšuje čas strjevanje krvi, se za preprečevanje strjevanja krvi uporablja njegove antagoniste oziroma se priporoča omejeno uživanje živil bogatih z vitaminom K.

Potrebe po vitaminu K

Priporočeni dnevni vnosi vitamina K s prehrano so ocenjeni tako, da pri večini populacije zagotavljajo serumsko koncentracijo vitamina, ki zagotavlja normalen proces strjevanja krvi. Odrasla oseba za normalno preskrbljenost potrebuje 75 µg vitamina K na dan, kar je mogoče vnesti z uživanjem pestre in uravnotežene prehrane.  

Količino vitamina K, ki je potrebna za strjevanje krvi lahko nekateri posamezniki pokrijejo že s pomočjo bakterij v našem črevesu, za druge osnovne funkcije pa je v vsakem primeru potreben zadosten vnos tega vitamina s hrano.

Raziskave kažejo, da so trenutno priporočeni vnosi vitamina K sicer zadostni za polno γ-karboksilacijo koagulacijskih faktorjev, ne pa tudi za polno γ-karboksilacijo osteokalcina, vendar pomen tega za zdravje človeka še ni pojasnjen.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) vitamina K za izbrane populacijske skupine.

Starost

Vitamin K
(µg / dan)

moški / ženske
Odrasli (EU) 75
Otroci (3 leta) 15
Otroci (8 let) 30
Odrasli 70 / 60
Nosečnice 60
Doječe matere 60

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. 1169/2011 (EU*)

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Prenizki vnosi – pomanjkanje

Pomanjkanje vitamina K se pri odraslih kaže v daljšem času strjevanja krvi. Kritičnemu pomanjkanju so najbolj izpostavljeni novorojenčki. Vitamin K se preko posteljice namreč ne prenaša v zadostnih količinah, zato pri novorojenčkih in dojenčkih lahko nastopijo krvavitve, neredko tudi v možganih. Materino mleko je revno z vitaminom K, zato imajo tudi dojeni otroci lahko pomanjkanje vitamina K. V Sloveniji novorojenčki takoj po rojstvu prejmejo injekcijo z večjo količino vitamina K (običajno 1000 µg) v zadnjično mišico, kar zagotavlja ustrezno preskrbljenost dojenčka s tem vitaminom še več tednov po rojstvu.
Pri odraslih se pomanjkanje vitamina K lahko pojavi v okviru bolezni kot so kronična obolenja jeter, želodčne in črevesne bolezni, hude motnje absorpcije maščob, ter izključno parenteralnega hranjenja in dolgotrajnega zdravljenja z antikoagulanti, antibiotiki, antiepileptiki, tuberkulostatiki ali salicilati.

Previsoki vnosi

Vitamin K ima izredno nizko toksičnost in zgornja še dopustna meja prehranskega vnosa zato ni določena. Pri ljudeh, ki uživajo antikoagulante, je potrebno upoštevati, da dnevni vnos preko 50 µg menakinona-7 lahko povzroči klinično pomembne interference z osnovno terapijo.

Kje se nahaja in kako dobro se absorbira?

Najbogatejši prehranski vir vitamina K je temnozelena zelenjava, ostala živila pa v Evropi prispevajo le majhen delež vitamina K. Zelo visoke koncentracije menakinonov najdemo v nattu, značilnem Japonskem fermentiranem izdelku iz soje. Menakinone lahko v določenem obsegu proizvajajo tudi bakterije v črevesju.

Vitamin K se absorbira v tankem črevesju z vključitvijo v hilomikrone in LDL, preko katerih se prenese v zunaj-jetrne celice za pretvorbo v menakinon-4, ki jo uvrščamo med najpomembnejšo vitamero v večini tkiv človeškega telesa. Največje zaloge vitamina K so v jetrih. Približno 60% vitamina se izloči z žolčem v obliki konjugiranih neaktivnih metabolitov, preostanek pa z urinom. Filkoninon in menakinoni niso bioekvivalentni. Zaradi tesne vezave na tilakoidno membrano kloroplasta je absorpcija filokinona iz zelene zelenjave omejena, vendar to ne zmanjšuje pomena zelenjave kot najpomembnejšega vira vitamina K v prehrani človeka. Precej boljša je absorpcija filokinona iz izdelkov, v katerih se le-ta nahaja samostojno, še bolj biorazpoložljivi pa so menakinoni. Vitamere se pomembno razlikujejo tudi v razpolovnih časih. Medtem ko ima filokinon razpolovno dobo le nekaj ur, le-ta pri menakinonih znaša približno 3 dni, zaradi česar uživanje menakinonov privede do višjih koncentracij vitamina K v plazmi.

Stopnja absorpcije znaša med 10 in 80 %; učinkovitost absorpcije se poveča, če obrok vsebuje tudi nekaj maščob.

Vitamin K je občutljiv na svetlobo in bazično okolje, medtem ko je manj občutljiv na toplotno obdelavo.

Preglednica: Vsebnost vitamina K v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

Živilo Vitamin K
% PDV Živilo Vitamin K
% PDV
µg/100 g µg/100 g
Blitva 830 1107 % Ohrovt 69 92 %
Kodrasti ohrovt 817 1089 % Zelje 66 88 %
Peteršilj 421 561 % Beluši 39 52 %
Špinača 305 407 % Oljčno olje 33 44 %
Zelenje repe 251 335 % Stebelna zelena 29 39 %
Brstični ohrovt 236 315 % Rdeče zelje 25 33 %
Soja v zrnju 200 267 % Solata ledenka 24 32 %
Sojino olje 184 245 % Avokado 19 25 %
Brokoli 155 207 % Belo grozdje 15 20 %
Repično olje 150 200 % Artičoka 15 20 %
Leča 123 164 % Zelena paprika 11 15 %
Mehka solata 102 136 % Jajce 9 12 %

%PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Literatura in dodatni viri

  • Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, 304 (2011).
  • Computer Systems Department IJS, Sonce.net. OPEN Platform for Clinical Nutrition [Available from: http://www.opkp.si.
  • Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), Österreichische Gesellschaft für Ernährung (ÖGE), Schweizerische Gesellschaft für Ernährungsforschung (SGE), Schweizerische Vereinigung für Ernährung. Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr: Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE),; 2015 [Available from: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/.
  • European Commission (EC). EU Register on nutrition and health claims [Available from: http://ec.europa.eu/nuhclaims/.
  • European Food Safety Authority (EFSA). Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals2006.
  • Kohlmeier M. Vitamin K. Nutrient Metabolism. London: Academic Press; 2003. p. 501-11.
  • Nemška družba za prehrano (DGE), Avstrijska družba za prehrano (ÖGE), Švicarska družba za raziskovanje prehrane (SGE), Švicarsko združenje za prehrano (SVE). Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed: Nemška družba za prehrano (DGE); 2000.
  • Suttie JW. Vitamin K. In: Coates PM, Betz JM, Blackman MR, Cragg GM, Levine M, Moss J, et al., editors. Encyclopedia of Dietary Supplements. Second ed. London: Informa Healthcare; 2010. p. 851-61.
  • Pravst I, Hlastan Ribič C, Ključœna hranila za zdravje okostja. Farmacevtski vestnik 2012, 63, 290-296. URL: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRZYW9HF