Na kratko:

  • Priporočen dnevni vnos fluorida za odraslo osebo je 3,5 mg.
  • Flourid prispeva pri mineralizaciji zob, kar je še posebej pomembno v otroštvu, tudi kasneje pa fluorid prispeva k vzdrževanju zdravja zob.
  • Njegovi najbogatejši prehranski viri so konzervirane ribe (sardoni, sardine), konzervirano sadje, mleko, prehranska dopolnila, meso, ribe in morski sadežih, žita in voda.
  • V Sloveniji najpomembnejši vir fluora predstavljajo izdelki za higieno zob (predvsem zobne paste).
  • Previsoki vnosi fluora lahko povzročijo dentalno (bele lise na zobeh) ali skeletno fluorozo.

 

Fluorid je ionska oblika fluora.  Za človeško telo sicer ni esencialnega pomena, vendar je dokazano da pripomore k zdravju zob.

Zakaj je pomemben?

Glavne funkcije fluorida v telesu so mineralizacija kosti in zob, pomaga pri rasti zob v obdobju do 12. leta, obenem pa deluje tako, da poveča odpornost zob na zobno gnilobo tako, da zavira rast bakterij v ustni votlini, oziroma je pomemben pri mineralizaciji kosti pri starejših odraslih.

Potrebe po fluoridu

Fluorid je pomemben predvsem zaradi vloge, ki jo ima pri ohranjanju zdravja zob. Priporočen dnevni vnos fluorida za odrasle je 3,5 mg, medtem ko ga otroci potrebujejo manj. Fluorid je še posebej pomemben v obdobju rasti zob.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) fluorida za izbrane populacijske skupine

Starost Fluorid (mg/dan)
moški/ženske
Odrasli (EU*) 3,5
Otroci (3 leta) 0,7
Otroci (8 let) 1,1
Odrasli 3,8 / 3,1
Nosečnice 3,1
Doječe matere 3,1

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH (Podane so orientacijske vrednosti za skupne vnose fluoridov (hrana, pitna voda in prehranska dopolnila) ter prehranska dopolnila v obliki fluoridov za preprečevanje kariesa) in Uredbo (EU) št. 1169/2011 (*EU).

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Previsoki vnosi

Zgornja dopustna meja dnevnega vnosa fluorida je 7 mg. Že pri dnevnem vnosu 0,1 mg fluorida /kg telesne mase tekom razvoja zob (kar je le dvakratna vrednost priporočene) lahko pride do negativnega vpliva na zdravje zob, npr. do pojava zobne fluoroze, ki se kaže kot bele, oziroma v hujših primerih rjave lise na zobeh. Pri mlajših otrocih se zato svetuje uporaba zobnih past z manjšo vsebnostjo fluorida, oziroma njihova nadzorovana uporaba. Hujša oblika prekomernega uživanja fluorida je skeletna fluoroza, ki se razvije pri vsaj 10 let trajajočem prekomernem vnosu, posledica pa je prekomerna kalcifikacija kosti. Akutna zastrupitev s fluoridom povzroči slabost, bruhanje, diarejo, povečano slinjenje in potenje, glavobole, slabotnost, srčno aritmijo, odpoved ledvic, komo, lahko celo smrt.

Kje se nahaja?

Fluorid lahko zaužijemo s hrano, v telo pa ga vnašamo tudi z drugimi izdelki, npr. z  izdelki za ustno higieno. Slednjih sicer ne uživamo, vendar je za absorpcijo dovolj že njihov nanos. Vsebnost fluorida v zemlji je zelo raznolika, odvisna je od sestave tal, kar pa nadaljnje vpliva na vsebnost fluorida v hrani, zato so v preglednici navedene orientacijske vrednosti. S hrano in vodo ga zaužijemo le majhen delež, saj se v njej nahaja v majhnih količinah. Voda v Sloveniji vsebuje od 0,04 do 0,2 mg/L fluorida. V nekaterih državah ga dodajajo soli, mleku, najpogosteje pa vodi, kar naj bi prispevalo k zmanjševanju pogostnosti zobne gnilobe med prebivalci.

Pomemben vir fluorida so zobne paste in drugi izdelki za ustno higieno, ki pripomorejo k ustni higieni. Zobne paste običajno vsebujejo okrog 1000 µg/g fluorida.

V hrani fluorid najdemo v mesu, ribah  ter morskih sadežih in žitih, v nekoliko večjih koncentracijah ga lahko najdemo v konzerviranih ribah (sardoni, sardine), konzerviranem sadju, mleku in nekaterih prehranskih dopolnilih. Nekatere rastline lahko akumulirajo fluorid, posebej bogate z njim so lahko rastline čajevca, katerih listi se uporabljajo za pripravo toplih napitkov, ki jih poznamo kot zeleni, rdeči ali črni čaj.

Preglednica: Vsebnost fluorida v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

Živilo Fluorid % PDV
(mg / dan)
Sardine v olju 0,5 14 %
Školjke 0,5 14 %
Pravi čaj 0,4 11 %
Vino 0,2 6 %
Jajce 0,1 3 %
Mandlji 0,09 3 %
Špinača 0,08 2 %
Piščančje meso 0,03 1 %
Losos 0,03 1 %
Navadni tun 0,03 1 %
Mleko 0,02 1 %

% PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Literatura in dodatni viri

  • Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, 304 (2011).
  • Computer Systems Department IJS, Sonce.net. OPEN Platform for Clinical Nutrition [Available from: http://www.opkp.si.
  • Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), Österreichische Gesellschaft für Ernährung (ÖGE), Schweizerische Gesellschaft für Ernährungsforschung (SGE), Schweizerische Vereinigung für Ernährung. Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr: Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE),; 2015 [Available from: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/.
  • European Commission (EC). EU Register on nutrition and health claims [Available from: http://ec.europa.eu/nuhclaims/.
  • European Food Safety Authority (EFSA). Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals2006.
  • Fordyce FM, Vrana K, Zhovinsky E, Povoroznuk V, Toth G, Hope BC, et al. A health risk assessment for fluoride in Central Europe. Environmental geochemistry and health. 2007;29(2):83-102.
  • Geissler C, Powers H. Human Nutrition. 11 ed. London: Elsevier Churchill Livingstone; 2005. 743 p.
  • Kanduti D, Sterbenk P, Artnik B. Fluoride: A Review of Use and Effects on Health. Mater Sociomed. 2016;28(2):133-7.
  • Kohlmeier M. Nutrient Metabolism. Taylor SL, editor. London: Academic Press; 2003. 829 p.
  • Nemška družba za prehrano (DGE), Avstrijska družba za prehrano (ÖGE), Švicarska družba za raziskovanje prehrane (SGE), Švicarsko združenje za prehrano (SVE). Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed: Nemška družba za prehrano (DGE); 2000.
  • Urad za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje. Podatki o kakovosti voda - 2015: Ministrstvo za okole in prostor,; 2015 [Available from: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/kakovost_arhiv2015.html.