Na kratko:

  • Priporočen dnevni vnos za odrasle je 50 µg molibdena.
  • Zadostne količine molibdena za pokrivanje dnevnih potreb lahko dosežemo s pestro in uravnoteženo prehrano.
  • Molibden sodeluje v encimskih reakcijah pri presnovi aminokislin, ki vsebujejo žveplo.
  • Znatne količine molibdena vsebujejo drobovina, stročnice, žita, oreški, listnata zelenjava in mleko.
  • Zgornja dopustna meja vnosa molibdena je 600 µg dnevno; višje škodljive so škodljive in lahko tudi negativno vplivajo na razvoj zarodka.

 

Molibden je element, ki je pogosto uporabljen v industriji in kmetijstvu, hkrati pa je nujno potreben za normalno delovanje organizma človeka, pa tudi drugih sesalcev. V prehrani se nahaja predvsem v obliki topnega molibdata. V človeškem telesu sodeluje v encimskih reakcijah presnove aminokislin, ki vsebujejo žveplo.

Zakaj je pomemben?

Molibden kot kofaktor sodeluje v encimskih reakcijah, ki sodelujejo v presnovi sulfita, nukleinskih kislin, aldehidov in taurina, obenem pa ima vlogo pri delovanju hormonov in imunskem odzivu.

Potrebe po molibdenu

Zaradi pomanjkanja podatkov so za molibden določene ocenjene vrednosti za primeren vnos. Za odrasle se priporoča dnevni vnos 50 µg molibdena. Ni znano, da bi bile med nosečnostjo ali dojenjem potrebe po molibdenu bistveno povečane.

V Evropi se povprečen vnos molibdena pri odraslih giblje med 60 in 160µg dnevno, kar pomeni, da s pestro in uravnoteženo prehrano večinoma zadostimo potrebe telesa po tem elementu.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) molibdena za izbrane populacijske skupine

Starost Molibden (µg/dan)
moški/ženske
Odrasli (EU*) 50
Otroci (3 leta) 25 - 50
Otroci (8 let) 40 - 80
Odrasli 50 - 100
Nosečnice 50 - 100
Doječe matere 50 - 100

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH (ocenjene vrednosti za primeren vnos) in Uredbo (EU) št. 1169/2011.

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Prenizki vnosi – pomanjkanje

Ker je prisoten v širokem naboru živil, ga zaužijemo v zadostnih količinah, tako da se pomanjkanje molibdena ne pojavlja pogosto.

Previsoki vnosi

Zgornja dopustna meja dnevnega vnosa za molibden je 600 µg, predvsem zaradi potencialnih negativnih vplivov na reprodukcijo in razvoj zarodka. Odvečne količine molibdena se sicer večinoma izločijo z urinom.

Kje se nahaja?

Molibden je majhnih količinah prisoten v širokem naboru živil. V nekoliko večjih količinah pa se nahaja predvsem v drobovini, stročnicah, žitih, oreških, listnati zelenjavi ter mleku. Sadje, gomoljnice in meso so slabši viri molibdena.

Pri odraslih k dnevnemu vnosu molibdena sicer največ doprinesejo žita, oziroma žitni izdelki, kar nekaj pa doprinesejo tudi mleko in mlečni izdelki ter zelenjava.

Absorpcija molibdena je dobra, v območju od 90 do 95%. Absorpcijo molibdena nekoliko zmanjšajo snovi, ki se nahajajo v pravem čaju.

Preglednica: Vsebnost molibdena v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

Živilo Molibden % PDV Živilo Molibden % PDV
µg/100 g µg/100 g
Svinjska jetra 200 400 % Kokos 25 50 %
Soja 182 364 % Jajca 14 28 %
Grah 92 184 % Stročji fižol 13 26 %
Špinača 53 106 % Por 12 24 %
Arašidi 43 86 % Indijski oreščki 10 20 %
Školjke 37 74 % Jagode 9 18 %
Pšenica 35 70 % Polnomastno mleko 4 8 %
Čebula 32 64 % Krompir 4 8 %

% PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Literatura in dodatni viri

  • Dietary Reference Intakes for Vitamin A, Vitamin K, Arsenic, Boron, Chromium, Copper, Iodine, Iron, Manganese, Molybdenum, Nickel, Silicon, Vanadium, and Zinc. Washington (DC)2001.
  • Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, 304 (2011).
  • Scientific Opinion on Dietary Reference Values for molybdenum. EFSA Journal. 2013;11(8):3333.
  • Computer Systems Department IJS, Sonce.net. OPEN Platform for Clinical Nutrition [Available from: http://www.opkp.si.
  • Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), Österreichische Gesellschaft für Ernährung (ÖGE), Schweizerische Gesellschaft für Ernährungsforschung (SGE), Schweizerische Vereinigung für Ernährung. Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr: Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE),; 2015 [Available from: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/.
  • European Commission (EC). EU Register on nutrition and health claims [Available from: http://ec.europa.eu/nuhclaims/.
  • European Food Safety Authority (EFSA). Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals2006.
  • Kohlmeier M. Nutrient Metabolism. Taylor SL, editor. London: Academic Press; 2003. 829 p.
  • Nemško prehransko društvo (DGE), Avstrijsko prehransko društvo (ÖGE), Švicarsko društvo za raziskovanje na področju prehrane (SGE), Švicarsko prehransko združenje (SVE). Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed: Nemška družba za prehrano (DGE); 2000.
  • Turnlund JR, Keyes WR, Peiffer GL. Molybdenum absorption, excretion, and retention studied with stable isotopes in young men at five intakes of dietary molybdenum. Am J Clin Nutr. 1995;62(4):790-6.