Potrošniki, ki imajo alergije ali preobčutljivosti na določene snovi, potrebujejo točne in natančne informacije o njihovi prisotnosti v živilih, saj je lahko ob pomanjkljivi obveščenosti ogroženo ne le njihovo zdravje, temveč tudi življenje. Alergije in preobčutljivosti imajo tudi širši vpliv na kakovost življenja posameznika, saj lahko bistveno zmanjšajo njegovo možnost izbora živil.

Infografika: Alergije in preobčutljivosti na živila

EUFIC NUTRIS alergeni

Vir: Infografiko je v sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko pripravil EUFIC - European Food Information Council.

Prehranska alergija

Prehranska alergija je izraz za imunski odziv telesa na beljakovino v živilu, ki jo organizem napačno prepozna kot škodljivo. Prehranske alergije lahko povzročajo številna živila. Najbolj resne alergijske reakcije so značilne predvsem za arašide in oreške, mleko, jajca, žita, sojo, ribe, rake in mehkužce. Najbolj pogosti alergeni v živilih so opredeljeni tudi v zakonodaji, živila ki jih vsebujejo, pa morajo biti ustrezno označena.

Prehranska preobčutljivost

Če v telesu pride do reakcije na sestavino živila, ki jer imunskega odziva telesa ni mogoče dokazati, govorimo o nealergijski prehranski preobčutljivosti. Ta občutljivost je lahko pogojena z motnjami v delovanju encimov, lahko pa so njeni nehanizmi nepoznani. Prehranske preobčutljivosti običajno ne povzročijo tako intenzivne reakcije, kot prehranske alergije, vendar pa tudi prehranske preobčutljivosti predstavljajo tveganje za zdravje, še posebej ob dolgotrajnejši izpostavitvi snovi, na katero je posameznik preobčutljiv. Najpogostejši simptomi preobčutljivosti so npr. napihnjenost, krči, diareja, zgaga, pa tudi bolečine v trebuhu in/ali bruhanje, glavoboli, razdraženost, slabost, živčnost. Med prehranske preobčutljivosti sodijo laktozna in fruktozna intoleranca, preobčutljivost na kofein, nitrite, na nekatere amine, umetna barvila in konzervanse. Pri posameznikih je vzrok za preobčutljivost na živilo lahko tudi posledica jemanja zdravil. Prehranske preobčutljivosti se pojavljajo pogosteje kot prehranske alergije.

Alergije in alergijske reakcije

Alergija je posledica napake v imunskem sistemu. Do alergijske reakcije v organizmu pride, ko neškodljiva snov iz okolja povzroči reakcijo v telesu. Snov, ki sproži alergijsko reakcijo, imenujemo alergen.
Najpogostejše so alergije, pri katerih alergen povzroči nastajanje protiteles, poznanih kot imunoglobulini E (IgE), ki ščitijo organizem pred tujimi snovmi. Po večkratnem stiku protiteles (IgE) z alergenom pride do burne reakcije, pri čemer se začne sproščati histamin in druge snovi, ki povzročajo alergijske znake. Simptomi, ki se pri alergijah pojavljajo, so lahko blažji, na primer v obliki izpuščajev, srbenja, kihanja, kašlja, solzenja, idr. ali pa hujši, pri katerih lahko pride do življenja ogrožajoče anafilaksije.

Prehranska alergija je izraz za imunski odziv na beljakovino v živilu, ki jo organizem napačno prepozna kot škodljivo. Ocenjeno je, da je vsaj na eno živilo alergičnih med 2 in 10 % ljudi. Delež ljudi s prehransko alergijo v zadnjih desetletjih narašča. Prehranske alergije so pogostejše pri otrocih kot pri odraslih. Pri otrocih so najpogostejše alergije na mleko, jajca, arašide in oreške, pri odraslih pa alergije na mehkužce, arašide, oreške, ribe in jajca. Alergije na jajca, mleko, sojo in pšenico pri otrocih pogosto izzvenijo. Nasprotno so alergije na ribe in arašide ter oreške pogosto prisotne skozi celo življenje in običajno tudi najbolj resne in življenje ogrožajoče.

Alergijska reakcija je običajno povezana z zaužitjem alergena, pri nekaterih posebej občutljivih posameznikih pa je lahko dovolj le stik alergena s kožo ali sluznico. V začetni fazi prisotnost alergena povzroči tvorbo protiteles IgE, katerih število narašča ob vsakem stiku z alergenom. To imenujemo proces senzibilizacije, pri katerem se simptomi alergije še ne pojavijo. Ob naslednjemu stiku posameznika z alergenom se v telesu začnejo sproščati določene snovi, med njimi tudi histamin, ki so prvi znaki alergijske reakcije v organizmu. Histamin in druge snovi razširijo krvne žile, stene teh pa postanejo bolj propustne kot običajno. Če se histamin sprosti v ušesa, nos ali grlo, lahko pride do srbečice ter težav s požiranjem in dihanjem. Če se histamin sprosti v prebavni trakt, pride do bolečin v trebušnem predelu ali diareje. Sproščanje histamina v koži povzroči pojav izpuščajev. Alergijska reakcija nastopi kmalu po stiku z alergenom, in sicer v nekaj minutah do ene ure, redko pride do reakcije kasneje kot v dveh urah.

Simptomi prehranskih alergij

Simptomi, ki se lahko pojavijo v roku nekaj minut od zaužitja alergena, so srbečica in zatekanje ustnic, jezika in mehkega neba ter tudi slabost, trebušne bolečine, bruhanje in diareja. Kadar je reakcija hujša, lahko pride do anafilaksije, ki predstavlja sistemsko alergijsko reakcijo, katera lahko vključuje kožo, dihalni trakt, prebavni trakt, srčno-žilni sistem in je lahko za alergika tudi usodna. Najpogostejši simptomi anafilaksije so oteženo dihanje in padec krvnega tlaka kar lahko povzroči anafilaktični šok. Zaradi tega je zelo pomembno, da se osebe z alergijami izogibajo alergenom.

Alergijsko reakcijo lahko sprožijo že majhne količine alergena. Znane so alergijske reakcije zaradi izpostavljenosti le 1-2 miligramom živila, v katerem je lahko le nekaj mikrogramov alergena. Tako občutljivih je približno 1 % alergikov na mleko, jajca ali arašide, pri 17 % alergikov pa alergijsko reakcijo na jajca in arašide povzroči 65 mg zaužitega živila. Poleg količine zaužitega alergena na pojav in resnost prehranske alergije vpliva tudi način zaužitja živila, in sicer ali je bilo alergeno živilo zaužito samostojno ali v kombinaciji z drugimi živili. Vplivajo tudi lastnosti alergena, predvsem njegova odpornost na toploto in druge procese pri obdelavi živil ter prisotni dejavniki, ki pospešijo alergijsko reakcijo, npr. uživanje zdravil, alkoholnih pijač in športna aktivnost.

Anafilaksija

Anafilaksija je najhujša oblika alergijske reakcije, pri kateri je potrebna medicinska pomoč. Običajno se pojavi nenadno zaradi izredne količine sproščenih snovi v telesu, ki povzročajo vnetje. Spremljajoči znaki in simptomi so lahko prebavni (slabost, bruhanje, trebušni krči), kožni (urtikarija, srbečica, otekanje) in dihalni (astma, rinitis, oteženo dihanje), v nekaterih primerih tudi srčno-žilni (znižan krvni tlak, razbijanje srca, kolaps, srčna aritmija). Anafilaksija se lahko pojavi v nekaj minutah, lahko tudi sekundah od kontakta z alergenom. Ogrožajoča je lahko že majhna količina alergena. V 20 % primerov je anafilaktična reakcija dvofazna, kar pomeni da se pojavi še enkrat, v roku 4 do 12 ur po prvi anafilaksiji.

90 % vseh smrti pri anafilaksiji je posledica alergije na arašide in oreške. Smrtno nevarne so lahko tudi druge alergije, še posebej na ribe, mehkužce, kravje mleko in jajca.

Preglednica: Bolezenski znaki pri prehranskih alergijah

Organski sistem

Bolezenski znaki

Koža rdečina, srbečica, urtikarija (koprivnica), angioedem (kopičenje tekočine)
Oči srbenje, rdečina, solzenje, edem, konjunktivitis (vnetje veznic)
Dihala kihanje, kašelj, astma, otekanje žrela, alergijski rinitis (vnetje nosu), stiska v prsih, oteženo dihanje, sopihanje
Prebavila angioedem ustnic, jezika in neba, zatekanje jezika, zgaga, slabost, trebušne bolečine, krči, bruhanje, diareja
Srčno-žilni sistem tahikardija (hitro utripanje srca), nizek krvni tlak, vrtoglavica, izguba zavesti
Centralni živčni sistem glavobol, nenormalno vedenje
Celoten sistem

anafilaksija

Literatura in dodatni viri

  • Trgovinska zbornica Slovenije. 2015. Smernice za označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih v trgovinski dejavnosti.
  • EUFIC: Food alergens. URL: http://www.eufic.org/article/en/food-safety-quality/food-allergy-intolerance/expid/EUFIC_Review_on_Food_Allergens/
  • Burks in sod. 2012. ICON: Food allergy. Journal of Allergy and Clinical Immunology, 129, 4: 906-920
  • Caballero B. 2013. Food Intolerance. V: Encyclopedia of Human Nutrition. 3rd ed. Caballero B. (ed.). Waltham, Academic Press: 315-321
  • Dunn Galvin A., Hourihane J.B. 2011. Developmental Aspects of Health Related Quality of Life (HRQL) in Food Related Chronic Disease: The Example of Food Allergy. V: Handbook of Behavior, Food and Nutrition. Preedy V.R., Watson R.R., Martin C.R. (eds.), New York, Springer Publishing: 3077-3098
  • EAACI. 2014. Which foods may cause allergy? Zurich, European Academy of Allergy and Clinical Immunology: 1str. URL: http://www.eaaci.org/food-allergy/foods-causing-allergy.html
  • Rance K., Goldberg P. 2013. Food Allergy in Clinical Practice. The Journal for Nurse Practitioners, 9, 4: 187-196
  • Sicherer S.H., Sampson H.A. 2014. Food allergy: Epidemiology, pathogenesis, diagnosis, and treatment. Journal of Allergy and Clinical Immunology, 133, 2: 291-307