Pistacije (Pistacia vera L.) sodijo med najbolj priljubljene oreške. Botanično gledano gre za plod s semenom, kulinarično pa jih uvrščamo med oreške. Spadajo v družino rujevk (Anacardiaceae), ki sicer vključuje tudi indijske oreščke, mango, bršljan in številne druge rastline. Je edina vrsta v rodu Pistacia z dovolj velikimi užitnimi oreški, ki so primerni za komercialno uporabo.

Najverjetneje izvirajo iz Srednje Azije, saj je v deželah, kot sta Iran in Afganistan, še vedno mogoče najti velika območja divje rastočih rastlin. V prvem stoletju našega štetja so jih prinesli iz Sirije v Italijo, od tam pa so se razširile po vsem Sredozemlju. V ZDA, ki danes zagotavljajo 47 % svetovne proizvodnje, so jih pripeljali v 19. stoletju, večje nasade pa so zasnovali šele po letu 1970. Pomembni pridelovalki pistacij sta tudi Turčija in Iran.

Pistacija je listopadno drevo, ki zraste do deset metrov in lahko doseže starost tudi več kot 300 let. Običajno rastlina preide v polno rodnost v sedmih do desetih letih, največji pridelek pa daje pri približno dvajsetih letih. Pistacija je rastlina, ki uspeva v sušnih razmerah kot so stepski gozd, stepa ali polpuščava, odporna je na ekstremne temperature, tako poleti kot pozimi. Čas cvetenja pistacij je pogojen z rastiščem oz. tamkajšnjimi mikroklimatskimi razmerami. Drevo pistacije je dvodomno, kar pomeni, da moški in ženski cvetovi rastejo na ločenih drevesih. Zato so za proizvodnjo oreščkov potrebna tako moška kot ženska drevesa, opraševanje poteka s pomočjo vetra. Razvoj plodov po oploditvi poteka hitro, pogosto dosežejo polno velikost že v nekaj tednih. Seme se še naprej razvija, tri do štiri mesece. Pod trdo in olesenelo zunanjo luščino, je zeleno ali rumeno, podolgovato seme ali jedrce s tanko vijoličasto lupino. Ko plod dozori, začne zunanja luščina spreminjati barvo iz zelene v rumeno/rdečo in se nenadoma glasno razpoči. Po zorenju luščina zgublja vlago in dobi značilno kremasto barvo, ter postane trša. Edinstvena barva pistacij je posledica kombinacije številnih vsebovanih snovi. Rumena barva je odraz vsebnosti katehinov, luteina in zeaksantina, zelena klorofila, vijolična zunanja semenska ovojnica pa antocianov. Pistacije običajno dozorijo pozno poleti, v obdobju petih tednov, v odvisnosti od vremenskih razmer in sorte. Pomembno je, da jih oberemo v optimalni zrelosti. Ustrezen čas obiranja je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na kakovost pistacij.

Uporaba v kulinariki

Kulinarično so pistacije zelo priljubljene in predstavljajo pomembno sestavino v nekaterih tradicionalnih jedeh nekaterih držav. Mednje sodijo baklava, halva, kulfi, lokum, pesto, kot nadev se uporabljajo tudi v pekovskih izdelkih kot so rogljički, panetone ter drugo pecivo, iz njih pripravljajo sladke namaze, sladoled, ter druge izdelke. Zelo priljubljene pa so tudi v slanih jedeh kot so testenine, pizza, sendviči, solat, ali kot samostojni prigrizek.

Hranilna sestava

Pistacije imajo visoko vsebnost maščobe, vseeno pa ta predstavlja nekoliko manjši delež kot pri nekaterih drugih oreških. Vsebujejo predvsem enkrat in večkrat nenasičenih maščobne kisline ter manjše količine nasičenih maščobnih kislin. Med vsemi maščobnimi kislinami predstavljata oleinska in linolna kislina več kot polovico. Pistacije so pomemben vir beljakovin, prehranskih vlaknin, bakra, mangana, vitamina B6, tiamina, kalija, fosforja, kroma, vitaminov E in K, folata, magnezija in železa. Poleg tega so pistacije tudi bogat vir luteina in zeaksantina ter širokega nabora drugih bioaktivnih fenolnih snovi.

Pistacije

Preglednica: hranilna vrednost v 100 g pistacij

 

v 100 g pistacij

% PDV*

Energijska vrednost (kcal)

574,95

29

Skupne maščobe (g)

51,6

74

Nasičene maščobe (g)

6,14

31

Ogljikovi hidrati (g)

11,6

4

Sladkorji (g)

7

8

Beljakovine (g)

17,6

35

Prehranske vlaknine (g)

10,6

35

Vitamin E (mg)

5,2

43

Vitamin K (µg)

60

80

Vitamin B1 - tiamin (mg)

0,69

63

Vitamin B2 - riboflavin (mg)

0,2

14

Vitamin B6 (mg)

1,7

121

Vitamin B9 - folna kislina (µg)

58

29

Kalij (mg)

1020

51

Kalcij (mg)

136

17

Fosfor (mg)

500

71

Magnezij (mg)

158

42

Železo (mg)

7,3

52

Cink (mg)

1,4

14

Baker (mg)

1,3

130

Mangan (mg)

1,2

60

Fluorid (mg)

3,4

97

Selen (µg)

6,4

12

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge prehranske baze.

Zanimivosti: 
● Pistacije so nekoč veljale izključno za hrano kraljev. 
● Na Kitajskem so pistacije znane kot "srečni orešek", ker so videti, kot da se smejijo. Pistacije pogosto podarjajo ob kitajskim novem letu kot simbol zdravja in sreče. 
● Pistacije se odprejo same, plod poči, ko je še na drevesu.

Viri in dodatna literatura

  • Barghchi M., Alderson P.G. 1989. Pistachio (Pistacia vera L.). V: Trees II. Biotechnology in agriculture and forestry, vol. 5. Bajaj Y.P.S. (ur.). Berlin, Springer: 68-98
  • Kashaninejad M., Tabil L.G. 2011. Pistachio (Pistacia vera L.). V: Postharvest biology and technology of tropical and subtropical fruits. Zahia E.M. (ur.). Woodhead Publishing: 218-247e
  • Mandalari G., Barreca D., Gervasi T., Roussell M.A., Klein B., Feeney M.J., Carughi, A. 2021. Pistachio nuts (Pistacia vera L.): Production, nutrients, bioactives and novel health effects. Plants, 11, 1: 1-18
  • Salvador M.D., Ojeda-Amador R.M., Fregapane G. 2020. Pistachio nut, its virgin oil, and their antioxidant and bioactive activities. V: Pathology. Oxidative stress and dietary antioxidants. Preedy V.R. (ur.). Academic Press: 309-320
  • Stephenson R.A. 2003. Nuts. V: Encyclopedia of food sciences and nutrition. 2nd ed. Caballero B. (ur.). Academic Press: 4205-4212