Pri virusnih obolenjih, kot sta na primer gripa in prehlad, pa tudi nova koronavirusna bolezen, za katera nimamo zdravila, se moramo za uspešno in čim krajše prebolevanje bolezni zanesti na svoj imunski sistem. Tako nam pri omenjenih obolenjih zdravila sicer lahko pomagajo lajšati simptome (kot npr. paracetamol pri vročini in glavobolu), a na potek same bolezni ne bodo imela prav veliko vpliva. Kako močno in za kako dolgo nas bo virus položil v posteljo, je torej odvisno predvsem od tega, v kako dobrem stanju ohranjamo svoje zdravje in z njim tudi svoj imunski sistem. 

Kako deluje imunski sistem?

Imunski sistem oziroma obrambni sistem našega telesa je zapleten mehanizem, ki nas brani pred škodljivimi organizmi (bakterijami, virusi, glivicami, paraziti), ki bi utegnili povzročiti različna bolezenska stanja. Celice našega imunskega sistema so ves čas na delu in iščejo morebitne vsiljivce, ki jih nato uničijo. Naša imunska odpornost je odvisna od t.i. prirojene in od pridobljene imunosti. Medtem ko je prirojena imunost tista, ki jo podedujemo od matere in je aktivna vse od rojstva, pridobljeno imunost gradimo tekom življenja in jo »dopolnjujemo« ob vsaki novi izpostavljenosti škodljivim organizmom. Pridobljeni imunosti se lahko zahvalimo, da proti nekaterim prebolelim virusom ostanemo odporni vse življenje.

Oba dela imunskega sistema, prirojenega in pridobljenega, sestavljajo celice imunskega sistema – levkociti ali bele krvničke v širokem pomenu besede. Te nastajajo v kostnem mozgu ali limfnih vozličih po celem telesu. Delimo jih na monocite – makrofage, T in B limfocite, celice, ki prepoznavajo in posredujejo antigene, nevtrofilne granulocite, eozinofilce, bazofilce itd. Vsaka izmed tipov celic ima v telesu posebno nalogo; nekatere so specializirane za uničevanje virusov, druge za uničevanje bakterije tretje za uničevanje večjih parazitov, potem imamo imunske celice, ki sproščajo histamin in posledično sprožijo splošni vnetni odziv, nekatere izločajo vnetne ali protivnetne citokine, druge tvorijo protitelesa itd.

Imunski sistem se od posameznika do posameznika močno razlikuje, tudi med sicer povsem zdravimi ljudmi. Razlike gre pripisati številnim dejavnikom, kot so genetika, spol, starost, prehrana, količina gibanja, kajenje, uživanje alkohola, stres, količina spanca, zgodovina infekcij in cepljenj itd. Na številne izmed naštetih dejavnikov, kot je na primer prehrana, lahko vplivamo tudi sami.

Vpliv prehrane na imunski sistem

Prehrana je eden izmed izjemno pomembnih dejavnikov za dobro delovanje imunskega sistema. Podhranjenost je v državah v razvoju eden glavnih krivcev za nepravilno delovanje imunskega sistema in večjo dovzetnost za okužbe. V razvitem svetu podhranjenost ni pogosta težava, ravno obratno, tukaj predstavlja težavo prehranjenost, ki je pogosto posledica prevelikega vnosa enolične in z vitamini in minerali revne prehrane. Prehranjenost oziroma debelost prav tako lahko načne naš imunski sistem, še posebej maščobne zaloge, ki se nalagajo okrog pasu. Maščobno tkivo namreč prispeva h kroničnim vnetnim procesom, ki izčrpavajo naš imunski sistem. Ta proces je ob izgubi odvečnih kilogramov v veliki meri reverzibilen.

S prehrano lahko naš imunski sistem podpremo predvsem z uživanjem večjih količin čim bolj raznolike zelenjave, sadja, oreškov ter živil, bogatih z omega-3 maščobnimi kislinami. Po drugi strani poskusimo omejiti količino nasičenih maščobnih kislin, saj le-te v telesu pospešujejo vnetne procese.

Poleg makrohranil, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, imajo izredno pomembno vlogo tudi številni vitamini in minerali, ki so sestavni del celic imunskega sistema in imajo t.i. imunomodulatorni učinek. Naslednja mikrohranila dokazano sodelujejo pri vzdrževanju zdravega imunskega sistema (v oklepajih so navedeni nekateri najboljši prehranski viri posameznega mikrohranila):

  • Vitamin A (jetra, sladek krompir, buče, korenje, ohrovt, špinača)
  • Vitamin D (sonce med majem in oktobrom, ribe, jajca, obogatena živila)
  • Vitamin E (mandlji, špinača, sončnična semena, sladek krompir, avokado)
  • Vitamin C (paprika, kivi, pomaranče, brokoli, jagode)
  • Vitamin B6 (čičerika, ribe, jetra, pistacije, avokado, piščančje meso, sončnična semena, sezam)
  • Folna kislina (leča, fižol, zelena listnata zelenjava, šparglji, avokado, brokoli, buče)
  • Baker (goveja jetra, leča, sončnična semena, mandlji, kakav)
  • Cink (bučna semena, govedina, čičerika, jogurt, kakav, indijski oreški)
  • Selen (brazilski oreški, ribe, govedina, perutnina, jajca)
  • Železo (jetra, govedina, leča, kakav, špinača, sardine, črni fižol, pistacije)

Izpostaviti velja, da je večino naštetih koristnih snovi v zadostni meri mogoče zaužiti že s pestro in uravnoteženo hrano. Poleg tega s polnovredno prehrano, predvsem pa z zelenjavo, zaužijemo še znaten delež antioksidantov, vlaknin in drugih koristnih snovi, kar ima še dodaten pozitiven učinek na naše zdravje. Hkrati pa več ni nujno bolje, saj preveliki odmerki kateregakoli izmed zgoraj naštetih vitaminov ali mineralov ne bodo nujno dodatno povečali naše odpornosti, lahko povzročijo celo več škode kot koristi. Navedeno je potrebno še posebej upoštevati pri prehranskih dopolnilih, ki pri pestri in uravnoteženi prehrani najpogosteje niso potrebna. Izjema pa je predvsem vitamin D. Vitamin D nastaja v človeški koži, kadar je le-ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi (UV-B žarkom), vendar pa v jesensko-zimskem obdobju, zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov, tvorbe vitamina D v koži praktično ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos. V nacionalni raziskavi Nutrihealth smo ugotovili, da ima med novembrom in aprilom kar 80% odraslih Slovencev pomanjkanje vitamina D, skoraj 40% Slovencev pa zelo hudo pomanjkanje. Zato zdravniki endokrionologi v tem času priporočajo dodajanje vitamina D.

Omeniti velja, da imajo nekatera živila še posebej prepoznan ugoden vpliv na delovanje imunskega sistema, bodisi z vplivom na število obrambnih celic ali na njihovo aktivnost. Primeri takšnih živil so

  • Česen
  • Čebula
  • Gobe shiitake
  • Oranžni pigmenti ali karotenoidi, ki jih najdemo v korenju, bučah, sladkem krompirju, kakiju, melonah in zeleni listnati zelenjavi
  • Ingver
  • Probiotični izdelki, kot sta jogurt in kefir ter kislo zelje in kisla repa

Največ, kar lahko torej v teh dneh storimo za kar najboljšo obrambo našega telesa, je, da si vzamemo čas za pripravo pestrih obrokov, ki naj bodo polni zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic, oreškov in sadja. Ne pozabimo še na dovolj tekočine in spanja, hkrati si vsakodnevno privoščimo gibanje na svežem zraku.

Kaj pa, če zbolimo?

Koristne nasvete za vse, ki zbolijo, smo zbrali v prispevku Prehrana v času okrevanja po okužbi s SARS-CoV-2.

Viri in dodatna literatura

  • Mora, J. R., Iwata, M., & Von Andrian, U. H. (2008). Vitamin effects on the immune system: vitamins A and D take centre stage. Nature Reviews Immunology, 8(9), 685-698.
  • Marcos, A., Nova, E., & Montero, A. (2003). Changes in the immune system are conditioned by nutrition. European journal of clinical nutrition, 57, S66-S69.
  • Klasing, K. C. (2007). Nutrition and the immune system. British poultry science, 48(5), 525-537.
  • Arthur, J. R., McKenzie, R. C., & Beckett, G. J. (2003). Selenium in the immune system. The Journal of nutrition, 133(5), 1457S-1459S.
  • Meydani, S. N., & Blumberg, J. B. (1993). Vitamin E and the immune response. Nutrient modulation of the immune response, 16, 223-228.
  • Chang, R. (1996). Functional properties of edible mushrooms. Nutrition Reviews, 54(11), S91.
  • Kau, A. L., Ahern, P. P., Griffin, N. W., Goodman, A. L., & Gordon, J. I. (2011). Human nutrition, the gut microbiome and the immune system. Nature, 474(7351), 327-336.