Za zdravje, spodbujanje imunskega sistema in dobro počutje je pomembna uravnotežena prehrana, kar je v času pandemije SARS-CoV-2 še toliko pomembnejše. Ključna pri tem je pestra prehrana, sestavljena iz čim bolj osnovnih živil, ki pa mora telesu zagotavljati vsa potrebna hranila, da lahko naš imunski sistem normalno deluje. Še posebej pomemben je ustrezen vnos beljakovin, omega-3 maščob, mineralov in vitaminov. Koristne nasvete smo zbrali v novici »Kaj lahko storimo za boljši imunski sistem?«, so pa strokovnjaki pripravili tudi nekaj nasvetov ta tiste, ki ste se že okužili z novim korona virusom. Ker-ti se namreč pogosto srečajo z različnimi težavami, povezanimi s prehranjevanjem, predvsem v smislu neješčnosti oziroma pomanjkanja apetita.

Doc. dr. Evgen Benedik, predavatelj vsebin klinične prehrane in dietetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ter klinični dietetik na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani: »V kolikor ste se okužili z virusom SARS-CoV-2 lahko to vpliva na vaš apetit, pride do izgube občutka za vonj in okus, oteženega požiranja hrane in pijače ter občutka slabosti. Okužba s SARS‑CoV‑2 tako pogosto vpliva na vrsto in količino zaužite hrane, zaradi česar se telesna masa lahko občutno zmanjša. V času bolezni ima prehrana še toliko večji pomen in pomembno vlogo pri okrevanju. Ko se naše telo bori z okužbo, se namreč povečajo potrebe po energiji, beljakovinah in tekočini ter ostalih pomembnih hranilih, kot so vitamini in minerali. Poskušajte obdržati podobno telesno maso kot pred okužbo, ne glede na vaše trenutno stanje prehranjenosti. Veliko bolnikov v času okužbe shujša, pri tem posledično izgubi na mišični masi, kar oteži oziroma podaljša čas okrevanja.«

Dr. Benedik izpostavlja ključne nasvete, da bi čim bolj omejili hujšanje in izgubo mišične mase: »Poskušajte jesti na vsake 2-3 ure, ustvarite si urnik prehranjevanja, obrokov ne izpuščajte, tudi v kolikor nimate apetita. Razmak med zadnjim večernim in prvim jutranjim obrokom naj bo manjši od 12 ur. Poskrbite za zadosten vnos zelenjave in sadja, skupno vsaj pet različnih porcij dnevno; tri porcije zelenjave in dve porciji sadja.«

Bolniki precej pogosto izgubijo občutek za zaznavanje vonja in okusa, kar vpliva na zmanjšan apetit. Takrat se svetuje uživanje hrane različne teksture (hrustljave, kremaste ipd.). Če ste hitro siti, poskušajte ob obroku najprej zaužiti beljakovinsko živilo. V kolikor težje požirate, prilagodite teksturo obrokov, uživajte mehkejšo hrano (enolončnice, jogurti, pudingi, kaše ipd.). Obroki naj bodo čim bolj energijsko gosti, v vsak obrok vključite živilo, ki vsebuje veliko beljakovin:

• V enolončnice, juhe, omake, solate ipd. dodajte več mesa, rib in stročnic kot običajno.
• Uživajte polnomastno mleko (3,5 % mlečne maščobe) in mlečne izdelke.
• Uživajte grški ali islandski tip jogurta namesto navadnega.
• V smoothie, kaše, puding ipd. dodajte jogurt, skuto, posneto mleko v prahu ali sirotkine beljakovine.
• Uživajte prigrizke kot so sir, skuta, oreški, arašidovo maslo ipd.
• Obroke si energijsko obogatite z dodatkom maščob (rastlinska olja, maslo, smetana ipd.).

Doc. dr. Evgen Benedik: »Če kljub zgornjim nasvetom opažate upad telesne mase, lahko poskusite z različnimi visokoenergijskimi in beljakovinskimi napitki oziroma tako imenovano terapevtsko hrano, ki vam je na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Pomembno je še, da poskrbite za zadosten vnos tekočine, tudi če niste žejni. V kolikor vam je slabo, pijte po požirkih, 50-100 ml na vsakih 15 minut.«

Vir:

- UL BF, november 2020. Prehrana v času razsajanja okužb s SARS-CoV-2