Povsem običajno je, da se otrokove prehranske navade spreminjajo. Enkrat določeno hrano z veseljem sprejema, drugič jo zavrača. Takšna nihanja so normalen del razvoja. Pomembno je razumeti, da so takšna stanja običajno prehodna.

Kaj pomeni imeti zdrave prehranske navade?

Dobro prehranjevanje ni le vnos hranil. Vključuje tudi okus, užitek in druženje. V družini so pogosto različni tipi jedcev. Nekdo uživa v hrani, drugi jo vidi predvsem kot vir energije, tretji šele spoznava nove okuse.

Osnove zdravih prehranskih navad so:

  • Redni obroki: Jasna struktura obrokov pomaga vzpostaviti ritem dneva, zmanjšuje potrebo po prigrizkih in olajša uravnavanje količine hrane.
  • Raznolikost: Raznolika in kakovostna prehrana zagotavlja vsa potrebna hranila za rast in razvoj.
  • Zmernost: Količino hrane prilagodimo potrebam telesa. Prepoznavanje lakote in sitosti je pomembna veščina.
  • Prilagodljivost: Sproščen odnos do hrane je ključen. Izogibamo se togim pravilom in pretiranim omejitvam.
  • Druženje: Skupni obroki v prijetnem vzdušju krepijo odnose in ustvarjajo pozitivne navade. So tudi priložnost za pogovor in učenje.
  • Uživanje: Ko so osnove urejene, je prostor tudi za občasne manj uravnotežene izbire brez občutka krivde.

Odnos do hrane

Vzemite si čas za kratek razmislek o družinskih prehranskih navadah. Kaj deluje dobro in kaj bi želeli izboljšati? V pogovor vključite tudi otroke. Pomagajo vam lahko vprašanja:

  • Katere dobre navade že imamo?
  • Kakšen je naš odnos do hrane?
  • Kaj otroku gre dobro in kje so izzivi?
  • Ali otrok posnema odnos odraslih?
  • Kaj je “dovolj dobro”? Je popolnost sploh smiselna?

Je otrok izbirčen ali ima le majhen apetit?

Nekateri otroci pojedo malo, a vseeno jedo raznoliko. To običajno ni težava, če otrok normalno raste in sledi rastnim krivuljam. Če ima otrok manjši apetit, zagotovite redne obroke in kakovostne prigrizke. Ti so lahko po količini podobni glavnim obrokom, zato pomembno prispevajo k dnevnemu vnosu hrane.

Izbirčni otroci pa pogosto niti ne želijo poskusiti novih okusov ali jedi, za kar pa si lahko pomagamo s spodnjimi desetimi nasveti.

10 nasvetov za starse izbircnih otrok

Veselje ob raziskovanju hrane

Hrana je lahko priložnost za povezovanje, raziskovanje in igro. Jedi lahko občasno pripravite v zabavnih oblikah, na primer kot živali ali obraze. Ni treba, da je to vsakodnevna praksa. Dovolj je, da otroku občasno omogočite raziskovanje, tudi če nastane nekaj nereda. Hrano lahko spoznavate z vsemi čutili v različnih situacijah, na vrtu, v naravi, v trgovini, pri kuhanju ali skozi igro. Povabite otroka, da sodeluje pri načrtovanju družinskih obrokov. Skupaj poiščite zanimive recepte. 

Kakšen pristop do sladkarij in prigrizkov?

Pri razvoju zdravega odnosa do hrane pomaga, da hrane ne delimo strogo na »zdravo« in »nezdravo«. Pomembno je ravnovesje med vnosom in porabo energije ter zmeren odnos do vseh živil. Otroku lahko pojasnite razliko med vsakdanjo hrano in živili za posebne priložnosti. Stroge prepovedi pogosto povečajo zanimanje za sladkarije ter lahko vodijo v skrivno uživanje in občutke krivde. Sladkarijam ne pripisujte posebne vrednosti in jih ne uporabljajte kot nagrado. Dobro je, da so pravila v družini jasna in enotna. Pri starejših otrocih se lahko vnaprej dogovorite o ravnanju z denarjem za prigrizke. S prilagodljivim pristopom in zgledom otrok lažje razvije uravnotežen odnos do hrane.

Vir: https://zdaj.net/otrok/peti-del-poti-zdravja-prehrana/