Konoplja (Cannabis sativa L.) je ena izmed najstarejših udomačenih rastlin, dokazi o njenem gojenju segajo že 12.000 let nazaj. Najprej je bilo gojenje namenjeno predvsem pridobivanju konopljinih vlaken, ki so se uporabljala za izdelavo vrvi, oblačil in kasneje tudi papirja. Sčasoma pa so se v prehrani začela uporabljati konopljina semena, ki so imela pomembno vlogo v prehrani v zimskem času, saj so dober vir maščob in beljakovin, hkrati pa jih je enostavno shranjevati in iz njih se izdeluje tudi konopljino olje.

Navadna ali industrijska konoplja (Canabis sativa L. subsp. sativa), v nadaljevanju konoplja, je enoletna rastlina iz družine konopljevk (Cannabaceae) in rodu Cannabis, kamor spada tudi indijska konoplja (Cannabis sativa L. subsp. indica). Konoplja je enoletna rastlina s pokončnim, zelnatim in dlakavim steblom, ki se razveji glede na sorto in razpoložljiv prostor za rast. Doseže višino od 0,5 m do 5 m. Običajno je dvodomna rastlina, kar pomeni, da so ženski in moški cvetovi na ločenih rastlinah, semena daje le ženska rastlina. Konoplja je dobro poznana zaradi svoje vsestranski uporabnosti, ima tudi velik gospodarski pomen. Za različne namene je mogoče uporabiti rastlino v celoti. Konopljina vlakna so zaradi svojih lastnosti cenjena v gradbeništvu, tekstilni, papirni in avtomobilski industriji. Za prehrano se uporabljajo mladi poganjki rastline, listi, semena ter iz njih pridobljeno konopljino olje in konopljina oljna pogača. Na tržišču je mogoče zaslediti široko paleto živil s konopljo. Najbolj poznani izdelki, zaradi ugodne hranilne sestave, so zagotovo konopljino olje, konopljina semena in konopljine beljakovine. Na tržišču pa so še številni drugi izdelki kot je konopljin čaj, siri z dodano konopljo ter kruh, testenine, piškoti in pijače z dodano konopljo. V zadnjem času se močno povečuje tudi ponudba prehranskih dopolnil s konopljo.

Konoplja se v javnosti pogosto povezuje s psihoaktivno snovjo tetrahidrokanabinolom, bolj znanim pod imenom THC. Navadna ali industrijska konoplja, o kateri govorimo v tem prispevku, v primerjavi z indijsko konopljo vsebuje bistveno manjše količine THC. Zato sestave jedilnega konopljinega olja na noben način ni mogoče primerjati s sestavo olja indijske konoplje, ki ga pridobivajo z ekstrakcijo iz listov in cvetnih poganjkov, in vsebuje visoko koncentracijo THC (približno 10%), zaradi česar je indijska konoplja razvrščena med prepovedane droge.

Konopljina semena

Konopljina semena so semena navadne konoplje in vsebujejo 25-45 % olja, 20-25 % beljakovin, 20-30 % ogljikovih hidratov in 10-15 % prehranskih vlaknin. Konopljina semena je, zaradi visoke vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin, najbolj priporočljivo uživati surova. Lahko jih dodamo žitom za zajtrk, solatam ali pa jih vmešamo v že pripravljene kuhane jedi. Uživamo pa lahko tako oluščena kot neoluščena konopljina semena, pri čemer slednja vsebujejo velik delež vlaknin. Konopljina semena vsebujejo beljakovine ugodne aminokislinske sestave, ki je podobna nekaterim beljakovinam živalskega izvora, zato je priporočljivo uživanje tudi pri posameznikih, ki ne uživajo živil živalskega izvora. Konopljina semena vsebujejo vitamina A in E, med minerali pa so najbolje zastopani magnezij, baker, cink in železo.

Kot omenjeno semena industrijske konoplje lahko vsebujejo nekaj THC in drugih kanabinoidov, ki so predvsem posledica stika z drugimi deli rastline pri žetvi, ki v primerjavi s semeni vsebujejo večje količine kanabinoidov. Prav z namenom preprečevanja kontaminacije s kanabinoidi morajo pridelovalci zagotoviti ustrezno čiščenje semen, predvsem odstranitev zelenih delov rastlin.

Povprečna hranilna vrednost neoluščenih konopljinih semen na 100g:

 

Hranilna vrednost v 100 g živila

%PDV*

Energijska vrednost (kcal/kJ)

1720/527

21 %

Skupne maščobe (g)

45

65 %

-          Nasičene maščobe (g)

3

17 %

-          Enkrat nenasičene (g)

6

-

-          Večkrat nenasičene (g)

36

-

Ogljikovi hidrati (g)

28

11 %

-          Sladkorji (g)

0,7

1 %

Beljakovine (g)

25

50 %

Prehranske vlaknine  (g)

28

92 %

Vitamini in minerali

 

 

Vitamin E (mg)

90

750 %

Vitamin A (µg)

1140

143 %

Baker (mg)

2

200 %

Magnezij (mg)

483

129 %

Železo (mg)

14

100 %

Cink (mg)

10

70 %

 *%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PDV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega dnevnega vnosa za odrasle (30g). Vir: Različne podatkovne baze o prehranski sestavi živil.

Konopljino olje

Konopljino olje se pridobiva s hladnim stiskanjem konopljinih semen. Je zelenkaste barve, z okusom po oreških. Zaradi visoke vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin hitro oksidira, zato ga je po odprtju potrebno hraniti na temnem in hladnem mestu. Konopljino olje vsebuje okoli 80% večkrat nenasičenih maščobnih kislin, med katerimi sta najbolj zastopani linolna in α-linolenska kislina. Za konopljino olje je značilno ugodno razmerje med linolno (omega-6) in alfa-linolensko (omega-3) kislino (3:1). Študije so namreč pokazale, da je razmerje med omenjenima maščobama v našem telesu pomembno, saj z rastlinskimi olji zaužijemo veliko omega-6 maščob, medtem ko so omega-3 maščobne kisline v naši prehrani zastopane v precej manjši meri, zato je njihov vnos še posebej pomemben. Konopljino olje ni primerno za cvrtje in peko pri visokih temperaturah, saj dimno točko doseže že pri 165°C (za primerjavo: pri oljčnem olju se to zgodi šele pri okoli 200°C).

Varnost uporabe navadne konoplje

V povezavi z varnostjo uporabe navadne konoplje je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v letu 2016 pripravil Strokovno mnenje glede varnosti živil, ki vsebujejo industrijsko konopljo in za zdravje sprejemljivih vsebnosti tetrahidrokanabinola in kanabidiola v živilskih izdelkih. Uporaba industrijske konoplje v živilih je tako pri proizvajalcih kot pri potrošnikih odprla več vprašanj, povezanih s potencialnimi koristmi in tveganji za zdravje. Živila, ki vsebujejo ali so v celoti izdelana iz različnih delov industrijske konoplje, namreč lahko vsebujejo sledove tetrahidrokanabinola (THC) in še najmanj 60 drugih kanabinoidov, kar nekaj od teh je tudi biološko aktivnih.

V Evropski uniji je dovoljeno gojiti vrste Cannabis sativa, ki so navedene v evropskem katalogu »Common Catalogue of Varieties of Agricultural Plant Species« in pri katerih vsebnost tetrahidrokanabinola (THC) ne presega 0,2 % v suhi snovi rastline. Za pripravo običajnih živil z industrijsko konopljo, poleg zahtev Pravilnika o gojenju in uporabi vrst industrijske konoplje, ki opredeljuje, da vsebnost THC ne sme presegati 0,2% v suhi snovi rastline, se trenutno glede vsebnosti kanabinoidov v končnih izdelkih predlaga spremljanje surovin vsaj s smernimi vrednostmi, kot jih predlaga Evropsko združenje za industrijsko konopljo. Na tak način se bo vzpostavila tudi dobra kmetijska in proizvodna praksa. Obenem je v teku tudi pridobivanje več podatkov za obvladovanje tveganj, ki jih lahko prinašajo taka živila. Izpostaviti je potrebno, da tudi kadar se industrijsko konopljo oziroma dele rastline upraši in/ali stisne ter trži kot prehransko dopolnilo, je dolžnost proizvajalca, da na enak način kot pri običajnih živilih, spremlja surovine glede vsebnosti kanabinoidov. Poleg tega mora nosilec živilske dejavnosti, ki trži prehranska dopolnila s sestavinami iz industrijske konoplje, zagotavljati varnost izdelka s primernim priporočenim dnevnim odmerkom. Pri živilih/prehranskih dopolnilih velja, da za THC, za katerega je EFSA postavila referenčni (varni) odmerek, z dnevnim odmerkom ne sme biti presežen vnos 0,06 mg. Za kanabidiol (CBD) zaradi pomanjkanja podatkov oz. dostopnih primernih študij varnosti in s tem varnega odmerka, NIJZ kot največji dnevni odmerek preko živil/prehranskih dopolnil predlaga 2 mg CBD (80 % najnižjega terapevtskega odmerka). Obe omejitvi veljata za zdravo odraslo populacijo.

V primerih, ko se industrijska konoplja oziroma deli rastline ekstrahirajo in/ali koncentrirajo ali v primerih, ko se živilskim surovinam iz industrijske konoplje (npr. olju iz semen konoplje) dodajajo koncentrati ali konoplji lastni kanabinoidi iz vseh virov (npr. sintezni CBD), se vsebnosti kanabinoidov v primerjavi z vhodno surovino precej povečajo, lastnosti takih proizvodov pa se zato bistveno spremenijo. Izdelek postane vir kanabinoidov. Ker se uporaba sintetičnih ali rastlinskih virov kanabinoidov v zdravilih še raziskuje, je docela neprimerna uporaba takih izdelkov kot sestavin živil ali prehranskih dopolnil, posebno še, če gre za ekstrakte industrijske konoplje, kjer vsebnost CBD in ostalih kanabinoidov lahko zelo variira. Nosilci živilske dejavnosti pri izdelkih, ki so vir kanabinoidov, glede na veljavno živilsko zakonodajo in glede na (ne)razpoložljivost ustreznih študij in podatkov, trenutno ne morejo zagotavljati varnosti potrošnikom. To v mnenju izpostavljajo tako NIJZ kot tudi tuje strokovne organizacije. Agencija za hrano in zdravila iz Združenih držav Amerike (US FDA) je npr. leta 2016 izdala mnenje, ki v prehranskih dopolnilih ne dovoljuje uporabe CBD. Zaradi možnih farmakoloških učinkov tovrstni izdelki, tudi če so prilagojeni dnevnim odmerkom, ki jih navajamo pri živilih/prehranskih dopolnilih, sodijo med mejne izdelke med zdravili in drugimi skupinami izdelkov, zato je za vsakega od njih pred začetkom trženja treba pridobiti odločbo Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke o razvrstitvi oziroma opredelitvi.

Pripravil: Inštitut za nutricionistiko, Ljubljana v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje

Viri in dodatna literatura

  • EFSA CONTAM Panel (EFSA Panel on Contaminants in the Food Chain), 2015. Scientific Opinion on the risks for human health related to the presence of tetrahydrocannabinol (THC) in milk and other food of animal origin. EFSA Journal 2015; 13(6):4141, 125pp. Doi:10.2903/j.efsa.2015.4141.
  • Hrvatska agencija za hranu (HAH). Znanstveno mišljenje o utjecaju na zdravlje različitih vrsta hrane od sjemenki i koja sadrži sjemenke industrijske konoplje. Hrvatska agencija za hranu (HAH), 2012.
  • Leizer, Cary, et al. "The composition of hemp seed oil and its potential as an important source of nutrition." Journal of Nutraceuticals, functional & medical foods 2.4 (2000): 35-53.
  • NIJZ. 2016. Strokovno mnenje glede varnosti živil, ki vsebujejo industrijsko konopljo in za zdravje sprejemljivih vsebnosti tetrahidrokanabinola in kanabidiola v živilskih izdelkih. Dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/uporaba_industrijske_konoplje_v_zivilih_0.pdf
  • OPKP – Odprta platforma za klinično prehrano (IJS). 2016. Dostopno na: http://www.opkp.si
  • US FDA. 2016. Warning Letters and Test Results. Dostopno na: http://www.fda.gov/newsevents/publichealthfocus/ucm484109.htm