Obstaja pogost mit, da so vsa živila z daljšim seznamom sestavin nezdrava. Vendar temu ni tako. Dolžina seznama sestavin sama po sebi ne pove, ali je živilo zdravo. Tako živila z eno sestavino kot več sestavinami so lahko tako zdrava kot nezdrava. Bolj se je smiselno osredotočiti na hranilno vrednost živila in količino koristnih ali manj koristnih sestavin.

Prepričanje izhaja iz ideje, da večje število sestavin v predpakiranih živilih pomeni višjo stopnjo predelave živila, zaradi česar naj bi bilo manj »naravno« in zato slabše za naše zdravje. Vendar temu ni vedno tako, saj število sestavin ne odraža hranilne sestave izdelka.

Takšen argument bi lahko uporabili v nasprotni smeri. Ali so vsa živila z eno sestavino »naravna« in tako zdrava? Kot primer lahko vzamemo alkohol ali pa volčjo češnjo. Oba sta naravno prisotna in vsebujeta eno sestavino, a kljub temu škodujeta našemu zdravju. Prav tako med, »naravno« živilo z eno sestavino, ni nujno zdrav v vseh kontekstih. Z majhnimi količinami lahko popestrimo svojo prehrano, vendar pa na drugi strani večje količine prispevajo k prekomernemu vnosu sladkorjev, kar povečuje tveganje za bolezni srca in sladkorno bolezen tipa 2. Zato ostaja ključno razumevanje količine in pogostosti uživanja, ne zgolj števila sestavin.

Po drugi strani pa so lahko številna visoko predelana živila z daljšim seznamom sestavin, kot so obogateni rastlinski napitki, tudi vir pomembnih hranil. Dodani vitamini in minerali, kot sta kalcij in vitamin D, so lahko koristni, zlasti za ljudi, ki ne uživajo mlečnih izdelkov. Predelana živila pogosto vsebujejo tudi emulgatorje, konzervanse in druge aditive, kar podaljša seznam sestavin, a imajo ti dodatki lahko ključne funkcije: izboljšajo okus, videz, stabilnost ali varnost živil. Vsi aditivi so varnostno ocenjeni in odobreni s strani Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), njihova varnost pa se tudi redno preverja na podlagi novih znanstvenih dokazov. Več o aditivih si lahko prebereš TUKAJ.

Samo štetje sestavin brez razumevanja njihove funkcije ali hranilne vrednosti torej ne pove veliko o tem, kako zdravo je živilo. Bolj smiselno je oceniti, ali izdelek vsebuje koristna hranila (vlaknine, vitamine, minerale) ter koliko vsebuje snovi, ki jih je priporočljivo omejevati (nasičene maščobe, sol, sladkor). Pomaga tudi pogled na seznam sestavin, ki je zapisan v padajočem vrstnem redu, od največje količine proti najmanjši. Če so med prvimi npr. sladkor ali maslo, lahko sklepamo, da gre za izdelek z visoko vsebnostjo sladkorja oziroma maščobe, ter da posledično vsebuje manj koristnih sestavin.

Pri izbiri živil ti je lahko v pomoč aplikacija VešKajJeš?

V kolikor te številke hranilne vrednosti begajo in ne veš, kaj pomeni visoka vsebnost maščob ali sladkorja, si lahko pomagaš z brezplačno aplikacijo VešKajJeš. Skeniraš črtno kodo izdelka, aplikacija pa ti v obliki prehranskega semaforja pokaže, ali je vsebnost sladkorja, soli, maščob in nasičenih maščob visoka ali ne. S primerjavo semaforjev med izdelki tako lažje izbereš tistega z boljšo hranilno sestavo. Več o aplikaciji preberi TUKAJ.