Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila rezultate dveh študij, ki ugotavljata, da je na evropskem tržišču velik delež hrane, ki se oglašuje kot primerna za otroke do 6 mesecev, v resnici za dojenčke neprimerna, hkrati pa velikokrat vsebuje tudi nesprejemljivo visoke deleže sladkorja. 

WHO že leta opozarja, da naj bodo, če je le mogoče, dojenčki do 6. meseca izključno dojeni. V leta 2016 začeti globalni kampanji, imenovani Priporočila za ustavitev neprimernega oglaševanja živil za dojenčke in majhne otroke so nedvoumno zapisali, da se dojenčkom do 6. meseca ne sme oglaševati nobena komercialna dopololnilna prehrana.

"Kvalitetna prehrana v zgodnjem otroštvu ostaja eden glavnih dejavnikov, ki zagotavlja otrokovo optimalno rast in razvoj, hkrati pa tudi boljše zdravje v kasnejših življenjskih obdobjih. Preventiva za razvoj prekomerne telesne teže, debelosti in z nepravilno prehrano povezanih nenalezljivih bolezni se prične že zelo zgodaj v življenju," je povedala regionalna direktorica WHO za Evropo, Dr. Zsuzsanna Jakab.

WHO je razvil poseben model, ki ugotavlja hranilno ustreznost živil za otroke od 6-36 mesecev in jo uporabil v na novo objavljenih člankih. V raziskavi so v štirih evropskih državah (Avstrija, Madžarska, Bolgarija in Izrael) med novembrom 2017 in januarjem 2018 zbrali podatke o 7955 živilih, ki so bila oglaševana kot primerna za dojenčke in majhne otroke. Med 28% do 60% izdelkov je bilo oglaševanih kot primernih za dojenčke do 6. meseca starosti. Čeprav evropska zakonodaja to dovoljuje, pa gre omenjeno oglaševanje v nasprotje s priporočili WHO-ja o dojenju.

"Živila, primerna za novorojenčke, dojenčke in majhne otroke morajo ustrezati številnim smernicam o hranilni sestavi, a imajo številna kljub vsemu izredno visoke vsebnosti sladkorjev," pravi Dr. João Breda, Vodja WHO pisarne za preventivo in nadzor nad nenalezljivimi boleznimi. V treh od štirih vključenih držav ima vsaj polovica popisanih izdelkov več kot 30% sladkorja. Približno tretjina vseh izdelkov ima med sestavinami naveden sladkor, koncentriran sadni sok ali kakšno drugo izmed oblik prostega sladkorja. Dodani sladkorji lahko vplivajo na razvoj otrokovega okušanja in tako povečajo možnost za preferenco z močno sladko hrano oz. za razvoj "sladkosnedosti". 

Hrana, kot sta sadje in zelenjava, ki vsebuje naravno prisotne sladkorje, je primerna za dojenčke in majhne otroke, vendar pa je visoka vsebnost sladkorjev v pasiranih komercialnih produktih prav tako zaskrbljujoča. Vsebnost prostih sladkorjev v komercialnih sadnih pirejih je kar 70%, te pa se dodaja tudi v slane kašice. Poročilo WHO-ja zato navaja, da veliko slanih jedi za dojenčke vsebuje proste sladkorje, kar je povsem nepotrebno. Sladkor v sadnih pirejih in sadnih sokovih lahko skupaj s prisotno kislino poškoduje izraščajoče mlečne zobe.

WHO zato poziva, da je označevanje otroške hrane potrebno izboljšati. Prav tako bi bilo potrebno iz živil, namenjeniih otrokom, izločiti vse dodane sladkorje, vključno s koncentrati sadnih sokov. Nobena izmed slanih kašic ne bi smela vsebovati več kot 5% sadnega pireja, v suhih slanih prigrizkih in podobnih slanih izdelkih pa sladkor ne bi smel predstavljati več kot 15% vseh kalorij. Sladke pijače in sadni sokovi, sladkana mleka in mlečni nadomestki, sladkarije in ostali sladki prigrizki za novorojenčke, dojenčke in majhne otroke sploh niso primerni in se zato ne bi smeli oglaševati kot primerni za otroke do 36. meseca starosti.