Na policah trgovin pogosto najdemo izdelke z oznakami kot so »z nizko vsebnostjo maščob« ali »brez maščob«. Jogurti, prigrizki, piškoti, celo sladoledi lahko obljubljajo manj maščob in marsikdo ob tem pomisli, da ima pred seboj bolj zdrav izdelek. Logično je namreč sklepati, da če izdelek vsebuje manj maščob, bo imel na primer manj kalorij in bo s tem »bolj zdrav«. A žal ni vedno tako preprosto. Zmanjšanje vsebnosti maščob v izdelku pogosto pomeni, da proizvajalci za ohranitev okusa in teksture dodajo druge sestavine – na primer sladkor, škrob ali aditive, ki niso nujno boljša izbira. Prav tako nas lahko takšne oznake zavedejo, da pojemo več, kot bi sicer. Zato je pomembno, da znamo kritično pogledati onkraj marketinških sloganov in dejansko razumeti, kaj izdelek vsebuje.
V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj oznaki »z nizko vsebnostjo maščob« in »brez maščob« v resnici pomenita, in zakaj se velja pri izbiri živil zanesti tudi na tabelo hranilne vrednosti in seznam sestavin, ne le na obljube na sprednji strani embalaže ali v oglasu.
Kaj te oznake sploh pomenijo?
Po evropski zakonodaji lahko živilo nosi oznako »z nizko vsebnostjo maščob«, če vsebuje največ 3 grame maščob na 100 gramov (živila) ali 1,5 grama na 100 mililitrov (tekočine). Te trditve so torej zakonsko natančno določene in nadzorovane, kar pomeni, da proizvajalci ne morejo uporabljati teh izrazov kar tako.
Vendar, takšne oznake nam ne povedo ničesar o splošni prehranski vrednosti izdelka. Zakonodaja sicer natančno določa, kdaj lahko proizvajalec uporabi trditev, da je živilo z nizko vsebnostjo maščob, a ne upošteva, s čim so bile maščobe morebiti zamenjane. Da bi izdelek ohranil privlačen okus in teksturo, se pogosto doda več sladkorja, soli ali drugih dodatkov.
Kaj torej izbrati?
Namesto da slepo zaupamo oglasom in napisom na sprednji strani embalaže, raje pokukajmo na zadnjo stran – k tabeli hranilne vrednosti in seznamu sestavin. Tam bomo našli prave informacije, ki nam pomagajo primerjati izdelke in izbrati tistega, ki najbolje podpira naše zdravje.
O izdelku torej ne presojajmo zgolj na podlagi privlačnih trditev, kot sta »brez maščob« ali »z nizko vsebnostjo maščob«. Takšne oznake so le delček zgodbe. Pomembno je, da preverimo celotno označbo izdelka, ki nam razkrije resnično sliko o tem, kakšen izdelek imam pred sabo. Bodimo posebej pozorni na dodane sladkorje, sol in različne aditive.
Zdrava izbira torej ni nujno tista z najmanj maščobami, ampak tista, ki ima uravnoteženo sestavo. Ključ do bolj zdravega prehranjevanja je informirana izbira, zato sta poznavanje sestave živil ter branje označb na embalaži nepogrešljiv del vsakodnevnega nakupovanja.
Literatura in dodatni viri
- What are nutrition and health claims? | Eufic
- Debunking 10 common nutrition myths for 2025 | Eufic
- European Parliament, Council of the European Union. (2006). Regulation (EC) No 1924/2006 of the European Parliament and of the Council of 20 December 2006 on nutrition and health claims made on foods.
- European Parliament, Council of the European Union. (2012). Commission Regulation (EU) No 1047/2012 of 8 November 2012 amending Regulation (EC) No 1924/2006 with regard to the list of nutrition claims Text with EEA relevance
