Med prebivalci kroži mit, da deciliter rdečega vina na dan koristi zdravju. Mit je povezan s posameznimi spojinami rdečega vina, predvsem antioksidanta resveratrola, ki so ga raziskovali zaradi potencialnih ugodnih vplivov na zdravje. Večinoma je šlo za študije na celičnih modelih ali živalih, katerih rezultati pa niso bili potrjeni s kontroliranimi raziskavami na ljudeh. Hkrati danes vemo, da vsebnost koristnih snovi v rdečem vinu ni niti približno tolikšna, da bi lahko zaradi njih pričakovali ugodne vplive na zdravje. Dodatno je potrebno poudariti, da morebitnih ugodnih vplivov posameznih snovi v rdečem vinu ni možno obravnavati posebej, saj vino vsebuje tudi alkohol, za katerega je po eni stani z najmočnejšimi dokazi ugotovljen škodljiv vpliv na zdravje, po drugi strani pa je tudi 'energijska bomba'. Ta podatek na etiketah vin zelo pogosto ni označen, vendar lahko energijsko vrednost preverite z brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš.


Antoksidanti v rdečem vinu: resveratrol

Resveratrol je polifenolni antioksidant, ki se naravno nahaja v nekaterih pijačah in živilih – med drugim v arašidih, soji, rdečem grozdju – posledično pa tudi v rdečem vinu. V preteklosti so resveratrol povezovali s t.i. francoskim paradoksom, ko so med prebivalci Francije kljub visokim prehranskim vnosom maščob opazili nepričakovano nizko pojavnost srčno-žilnih bolezni. Čeprav je to mogoče razlagati tudi z drugimi prehranskimi dejavniki, na primer večjimi količinami zaužite zelenjave in prehranske vlaknine, in rednim uživanjem oljčnega olja, se je začelo raziskovati tudi možne ugodne vplive resveratrola. Ob tem so se raziskovalci usmerili ne le na možne kardiovaskularne koristi, temveč tudi na vpliv resveratrola na presnovo maščob in sladkorjev, kar je pomembno pri obvladovanju telesne mase in sladkorne bolezni. Obetavni so bili predvsem rezultati t.i. in vitro študij, ki so preučevale vpliv resveratrola na dejavnike tveganja za aterosklerozo, vendar pa so študije na glodalcih pokazale zelo skromne izboljšave. Hkrati so bili odmerki resveratrola v teh raziskavah bistveno višji od količin, kot jih najdemo v vinu, dodatno pa ugodni vplivi niso bili potrjeni z ustreznimi kontroliranimi raziskavami na ljudeh. Doslej poročani možni ugodni vplivi resveratrola na zdravje izvirajo predvsem iz predkliničnih raziskav, pri čemer tam uporabljenih visokih odmerkov resveratrola ni mogoče zaužiti z običajno hrano ali pijačo. Ključen izziv raziskav resveratrola je tudi, da rezultatov raziskav ni mogoče enostavno presesti na ljudi. V prihodnosti bo morebitne ugodne vplive resveratrola potrebno preveriti z dobro načrtovanimi kliničnimi preizkušanji, ki pa upoštevajoč izkušnje študij na živalih, verjetno ne bodo pokazale večjih učinkov. Trenutno je prav zaradi odsotnosti verodostojnih znanstvenih dokazov na vseh pijačah in živilih prepovedno navajati trditve, ki bi namigovale na ugodne vplive resveratrola na zdravje.

Vpliv pitja alkoholnih pijač na zdravje

Novejše, metodološko ustreznejše, raziskave so pokazale, da so bili morebitni zaščitni učinki alkoholnih pijač na populacijski ravni v preteklosti precenjeni. Danes vemo, da je skupen učinek alkoholnih pijač na globalno breme srčno-žilnih bolezni negativen. Alkohol kvari srčno mišico, vpliva na srčni ritem (aritmije), zvišuje krvni tlak in maščobe v krvi, povečuje telesno maso ter poveča tveganje za možgansko kap zaradi krvavitve.

O varnem pitju alkohola ne moremo govoriti, saj ne glede na zaužito količino alkohol po pitju vstopi v krvni obtok, ki ga prenese po telesu in vpliva na delovanje vseh organov, zlasti osrednjega živčevja. Alkohol v telesu moti komunikacijske poti v možganih in moti njihovo delovanje. Spremeni se lahko posameznikovo čustvovanje, mišljenje in vedenje, upočasnijo telesne reakcije ter zmanjša sposobnost jasnega razmišljanja, usklajenega gibanja in spominjanja. Dolgotrajno pitje alkohola neugodno vpliva na delovanje vseh sistemov človeškega telesa. Res pa velja, da se z večjo količino alkohola povečujejo tudi tveganja – ne le za posameznika, temveč tudi za njegovo družino in širšo družbo.

Opozoriti velja, da pitje alkohola prinaša različna tveganja, ki jih mnogi niti ne poznajo. Inštitut za nutricionistiko je v okviru programa VešKajPiješ leta 2023 izvedel raziskavo, v kateri se je pokazalo, da kar približno polovica odraslih prebivalcev Slovenije ne ve, da pitje alkohola povečuje tveganje za rakava obolenja. Znanstveniki sicer že več desetletij poznajo vlogo alkohola pri nastanku raka, zaradi česar je bil že leta 1987 alkohol uvrščen med rakotvorne snovi. Alkohol se v telesu razgradi v drugo rakotvorno snov, acetaldehid, ki tveganje za nastanek raka povzroča preko poškodb celic, podobno kot pri kajenju. Alkohol je dokazano vzročno povezan s sedmimi vrstami raka, med njimi tudi z rakom debelega črevesa in danke, poleg raka ustne votline in žrela, grla, požiralnika in jeter, pri ženskah pa tudi raka dojke. Pri vseh rakih se tveganje povečuje s povečevanjem količine popitega alkohola, pri nekaterih rakih pa je tveganje povečano že ob pitju manjših količin alkohola - manj kot ena pijača na dan. Zato se velik delež z alkoholom povezanih rakov pojavlja tudi pri tistih, ki ne pijejo čez meje manj tveganega pitja alkohola, in torej o varni meji pitja alkoholnih pijač ne moremo govoriti. Tveganje za raka povečuje ne le vino, temveč vse alkoholne pijače, vključno s pivom, koktajli, likerji idr.

Alkohol kot energijska bomba

Ne pozabite tudi, da je alkohol energijska bomba. Vsebuje veliko t.i. »praznih« kalorij in lahko pomembno prispeva k skupnemu dnevnemu energijskemu vnosu! Če en gram sladkorja predstavlja energijsko vrednost v višini 4 kilokalorij (17 kJ), jo alkohol vsebuje skoraj dvakrat toliko - 7 kilokalorij (29 kJ). V decilitru vina je tako približno 100 kilokalorij! Kljub temu boste podatek o energijski vrednosti na etiketah alkoholnih pijač večinoma iskali zaman, saj njegovo navajanje zakonodajno ni obvezno. Z namenom informiranja  potrošnikov smo podatek o energijski vrednosti alkoholnih pijač vključili v mobilno aplikacijo VešKajJeš. S skeniranjem črtne kode lahko v mobilni aplikaciji preverite energijsko vrednost izdelka in vsebnost volumskega odstotka alkohola v izbrani količini pijače.

Aplikacija VešKajJeš je brezplačno na voljo v Google Play in App Store. Projekt ob podpori Ministrstva za zdravje izvajajo Inštitut za nutricionistiko, Zveza potrošnikov Slovenije, Institut "Jožef Stefan" in Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Literatura in dodatni viri

  • Arora in sod. 2022. The Impact of Alcohol Consumption on Cardiovascular Health: Myths and Measures. Glob Heart 2022; 17(1):45.
  • Burns et al. 2002. Plant Foods and Herbal Sources of Resveratrol. Journal of Agricultural and Food Chemistry 50(11):3337-40, doi: 10.1021/jf0112973
  • Chikritzhs in sod. 2015. Has the leaning tower of presumed health benefits from ‘moderate’ alcohol use finally collapsed? Addiction 2015; 110(5):726–7.
  • Global Burden of Disease Collaborative Network 2018. Global Burden of Disease Study 2016 (GBD 2016) Alcohol Use Estimates 1990-2016. Seattle, United States: Institute for Health Metrics and Evaluation (IHME)
  • Prehrana.si: Alkohol – je to sploh problem? URL: https://prehrana.si/clanek/588-alkohol-je-to-sploh-problem
  • Prehrana.si: Kalorije v alkoholu. URL: https://prehrana.si/clanek/545-kalorije-v-alkoholu-ni-jih-malo
  • Rehm J. The Risks Associated With Alcohol Use and Alcoholism. Alcohol Research & Health, 34 (2).
  • Semba in sod. 2014. Resveratrol Levels and All-Cause Mortality in Older Community-Dwelling Adults. JAMA Intern Med. 2014;174(7):1077-1084. doi:10.1001/jamainternmed.2014.1582
  • Weiskirchen in sod. 2016. Resveratrol: How Much Wine Do You Have to Drink to Stay Healthy? Adv Nutr. 2016 Jul; 7(4): 706–718. doi: 10.3945/an.115.011627