Slovenija sodi med t.i. mokre kulture, za katere je značilen toleranten odnos do pitja alkohola in opijanja, lahka dostopnost alkohola in njegova vpetost v slovensko kulturo in običaje. Takšen odnos se kaže v visoki porabi alkohola ter zdravstvenih in drugih posledicah, povezanih s pitjem pijač, ki vsebujejo alkohol. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje približno polovica prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 64 let, vsaj enkrat na leto pije na način, s katerim tvega pojav škodljivih posledic.

V zadnjih desetletjih je bilo narejenih veliko raziskav, ki so pokazale, da imajo države na voljo veliko pristopov in ukrepov, ki so dokazano učinkoviti pri zmanjševanju alkoholne problematike. Ti so združeni v alkoholni politiki, ki se je v Evropi začela pospešeno razvijati v devetdesetih letih 20. stoletja, Slovenija pa je temu razvoju hitro sledila. Za Evropo je bilo prelomno leto 2001, ko sta EU in Svetovna zdravstvena organizacija v Stockholmu z Deklaracijo o alkoholu opozorili na mednarodne razsežnosti problema. Prvi zakonodajni orisi alkoholne politike v Sloveniji so se oblikovali že v prejšnjem stoletju, po letu 2000 pa je bilo sprejetih nekaj zakonov, ki so postavili trdne temelje za njen nadaljnji razvoj. Za Slovenijo je bilo posebej pomembno leto 2003, ko je bil sprejet Zakon o omejevanju porabe alkohola - ZOPA, ki je združil vrsto učinkovitih ukrepov za omejevanje dostopnosti alkohola in preventivno delovanje. Žal pa smo v zadnjih letih sprejeli tudi nekaj ukrepov, ki z vidika varovanja zdravja naših prebivalcev pomenijo korak nazaj. Tako smo npr. v nekaterih okoljih povečali dostopnost alkohola, namesto da bi le-to zmanjšali. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZOPA je namreč leta 2017 na javnih športnih prireditvah dovolil prodajo alkoholnih pijač, ki vsebujejo manj kot 15 volumenskih odstotkov alkohola (dovoljene pijače so pivo, vino, ipd.), kar je bilo prej prepovedano. Snovalci alkoholne politike in strokovnjaki javnega zdravja so temu nasprotovali in opozarjali, da šport in alkohol nista združljiva, a žal neuspešno. Prodaja in ponudba alkoholnih pijač na športnih prireditvah prispevata k večji dostopnosti in večjemu tržnemu komuniciranju alkohola. Posledično to pomeni višjo porabo alkohola in tudi več posledic.

Med učinkovite ukrepe zmanjševanja škode zaradi pitja alkohola sodijo:

• omejevanje prodaje in dostopnosti alkohola,
• zmanjševanje cenovne dostopnosti alkohola (npr. poviševanje cen alkohola, višanje trošarin, določitev minimalne cene na enoto alkohola, prepoved akcijskih in promocijskih cen alkoholnih pijač),
• omejevanje oglaševanja in tržnega komuniciranja alkoholnih pijač (npr. omejevanje ali popolna prepoved oglaševanja alkoholnih pijač, tudi digitalnega),
• zgodnja prepoznava in obravnava oseb, ki pijejo tvegano (npr. zagotavljanje programov za zgodnjo prepoznavo teh oseb, kratki ukrepi zanje v zdravstvu, socialnem varstvu in drugih okoljih),
• zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ter drugih bolezni in stanj zaradi pitja alkohola (npr. zagotavljanje učinkovitih načinov obravnave, zdravljenja in rehabilitacije ter programov pomoči svojcem),
• preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola (npr. zniževanje dovoljene koncentracije alkohola v krvi za vse voznike (0,0 g alkohola/kg krvi), naključna preverjanja vsebnosti alkohola v izdihanem zraku, zagotavljanje rehabilitacijskih programov in psihosocialnih delavnic za voznike prekrškarje ter različne kampanje in preventivne akcije).

Po mednarodnih podatkih smo bili v Sloveniji v zadnjih letih uspešni predvsem na področju preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola, obravnave tveganega pitja ter zdravljenja odvisnosti v zdravstvu. Manj uspešni pa smo bili pri omejevanju oglaševanja in tržnega komuniciranja alkohola ter zmanjševanju cenovne dostopnosti alkohola. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so v Sloveniji cene alkohola namreč še vedno nizke.

V Sloveniji imamo torej na področju preprečevanja in zmanjševanja škode zaradi alkohola še priložnosti. Tudi raziskave javnega mnenja so pokazale, da prebivalci Slovenije v veliki meri podpirajo obstoječe in predlagane nove ukrepe za omejevanje porabe alkohola. Več kot 90 % prebivalcev npr. podpira obstoječe prepovedi prodaje in ponudbe alkohola mladoletnim in opitim osebam ter prepoved prodaje in ponudbe alkohola v šolah, bolnišnicah ali na delovnem mestu. 83 % prebivalcev bi podprlo uvedbo obveznega navajanja sestavin in energijske vrednosti na embalaži alkoholnih pijač, 65 % pa bi jih podprlo uvedbo ničelne tolerance alkohola za vse voznike.

Več o alkoholni politiki in njenih dosežkih ter izzivih lahko preberete tukaj.

Novico pripravili: Sodelavci Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Program Ministrstva za zdravje Veš kaj Piješ?).