Skupina strokovnjakov s področja prehrane pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) je pripravila celovito presojo varnosti in znanstveno mnenje glede postavitve dopustne zgornje ravni vnosa sladkorjev s hrano v povezavi z dosedanjimi znanimi povezavami z zdravjem in razvojem nekaterih kroničnih bolezni. Ugotovitve predstavljajo pomembno podporo nacionalnim zdravstvenim organizacijam v Evropi, pri oblikovanju prehranskih smernic in ozaveščanju potrošnikov.

Ključne ugotovitve znanstvenega mnenja

Vodja skupine prehranskih strokovnjakov pri EFSA, ki je pripravila znanstveno mnenje o dopustni zgornji ravni vnosa sladkorjev s hrano, prof. Dominique Turck: »Ugotovili smo, da je pomembno, da v okviru uravnotežene prehrane znižamo vnos dodanih in prostih sladkorjev v čim večji meri, kar je sicer v skladu tudi s trenutnimi priporočili. Razpoložljivi znanstveni dokazi pa niso omogočili, da bi določili dopustno zgornjo raven vnosa sladkorjev, kar je bil prvotni cilj te presoje.«

Odziv znanstvenikov je pomembno prispeval k oblikovanju mnenja

Odziv različnih znanstvenikov med lanskim javnim posvetom o osnutku znanstvenega mnenja, je sodelujočim strokovnjakom omogočil, da so le tega še izboljšali in razjasnili nekatere pomembne vidike. Prof. Turck: »V mnenju izpostavljamo, da obstajajo negotovosti glede tveganja razvoja kroničnih bolezni pri ljudeh, katerih vnos dodanih in prostih sladkorjev je nižji od 10 % skupnega energijskega vnosa, kar je posledica pomanjkanja študij opravljenih pri tako nizkem vnosu. Hkrati je pomankanje podatkov tudi vzrok temu, da praktično ni bilo mogoče primerjati učinkov sladkorjev, ki so opredeljeni kot dodani ali prosti.«

Viri sladkorjev in zdravje

Naša prehrana vključuje različne vire in vrste sladkorjev, ki so lahko naravno prisotni ali dodani: dodani sladkorji so rafinirani sladkorji, ki se uporabljajo pri pripravi hrane in kot namizni sladkor, prosti sladkorji pa vključujejo prej omenjene dodane sladkorje in tiste, ki so naravno prisotni v medu in sirupih, pa tudi v sadnih in zelenjavnih sokovih ter koncentratih sokov. Skupni sladkorji pa predstavljajo seštevek vseh sladkorjev v živilu ali prehrani, vključno s tistimi, ki so naravno prisotni v sadju, zelenjavi in mleku.

Tipi sladkorjev

Uživanje sladkorja je znan vzrok za nastanek zobnega kariesa. Dokazi z različnimi stopnjami zaupanja prav tako povezujejo uživanje sladkanih pijač, sokov in nektarjev z različnimi kroničnimi presnovnimi boleznimi, vključno z debelostjo, nealkoholno zamaščenostjo jeter in sladkorno boleznijo tipa 2. Vpliva drugih skupin živil, ki pomembno prispevajo k vnosu sladkorja, zaradi omejene razpoložljivosti raziskovalnih podatkov ni bilo možno oceniti. Sem spadajo sladkarije, torte in sladice, druge sladkane pijače, kot so sladkano mleko in mlečni napitki ter jogurti. »Ne glede na to, da nismo mogli oceniti njihovega prispevka k vnosu sladkorjev, pa bi morali ta živila upoštevati pri pripravi prehranskih smernic na nacionalnih ravneh,« je izpostavil prof. Turck.

Glavni viri sladkorjev 1

Kako naprej?

Prvotno zahtevo za znanstveno presojo možnih zdravstvenih tveganj za potrošnike zaradi prekomernega vnosa sladkorja s hrano je leta 2017 na EFSA posredovalo nekaj evropskih držav (Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska). »Pripravljena znanstvena presoja varnosti sladkorjev podaja pomembno stališče in ugotovitve,« je povedala dr. Anna Karin Lindroos iz Švedske agencije za hrano. »Mnenje bo, skupaj z drugimi relevantnimi znanstveno podprtimi poročili, zagotovo koristen vir pri posodobitvi aktualnih prehranskih priporočil v nordijskih državah.«

Sladkorji in zdravstvene težave

Prihodnje raziskave o sladkorju v prehrani

Obsežen in celovit pregled področja s strani skupine prehranskih strokovnjakov pri EFSA kaže na vrzeli v raziskovalnih podatkih in izpostavlja nujnost nadaljnjih raziskav, ki bodo potrebne za pridobitev manjkajočih podatkov, na podlagi katerih bo mogoče določiti dopustni zgornji vnos sladkorja s prehrano v prihodnje. Profesor Turck je izpostavil: »Pregledali smo več kot 30.000 publikacij in identificirali več področij, ki jih bo potrebno v bodoče raziskati. Obstoječi rezultati raziskav so dragocen vir informacij za nadaljnje raziskovalno delo. Pomembno je, da se raziskave v prihodnje usmerijo tako na preučevanje vpliva sladkorjev na zdravje in razvoj bolezni kot tudi v preučevanje učinkovitosti intervencij za zniževanje vnosa sladkorjev s prehrano. V ta namen potrebujemo ustrezne validirane metode za spremljanje vnosa sladkorjev in standardizacijo prehranskih smernic ter natančno definicijo prehranskih sladkorjev in njihovih virov.«

Vnos sladkorjev v slovenski populaciji

Z izdelki z dodanim sladkorjem se srečajo že dojenčki, nacionalna raziskava SI.Menu (NIJZ, 2019) je namreč pokazala, da v starosti nad 10 mesecev 57,3 % staršev ali skrbnikov dojenčkom že ponudi npr. čokolado, kekse, sladoled, sladkarije. V raziskavi je bilo ocenjeno, da skupni sladkorji predstavljajo 21 % energijskega vnosa pri malčkih, 17 % pri mladostnikih, 14 % pri odraslih ter 16 % pri starejših odraslih. Bolj podrobna nacionalna raziskava o prehranskem vnosu prostih sladkorjev pri mladostnikih, odraslih in starejših odraslih v Sloveniji iz leta 2020 kaže na to, da 44% mladostnikov, 16% odraslih in 19% starejših odraslih zaužije več kot 10% energije iz prostih sladkorjev. Mladostniki največ prostih sladkorjev zaužijejo s sladkimi pijačami in sadnimi sokovi, tortami, kolači in pecivom ter mlečnimi izdelki. Med odraslimi in starejšimi odraslimi glavni vir prostih sladkorjev prav tako predstavljajo sladke pijače ter torte, kolači in pecivo, na tretjem mestu pa sta se znašla med in namizni sladkor. Raziskava je pokazala, da so z vidika prekomernega uživanja prostih sladkorjev najbolj problematični otroci oz. mladostniki, kar lahko vodi v različne zdravstvene težave tako kratko kot dolgoročno. Pri tem je ključno spodbujanje izbiranja manj sladkih živil, manjših porcij in manj pogosto uživanje takšnih živil. Več o vlogi sladkorja v prehrani in rezultatih raziskave lahko preberete na povezavi.


Dodatne informacije: