Češnje (Prunus avium) so priljubljeno sadje, ki dozori konec maja oziroma v začetku junija. Izvirajo iz Evrope oziroma zahodne Azije, zato imamo tudi v Sloveniji dolgo tradicijo gojenja in uživanja češenj.

Hranilna sestava

Glede na sorto češnje se razlikuje hranilna sestava, okus ter druge značilnosti plodov. Na okus češenj vpliva predvsem vsebnost sladkorja, organskih kislin (med njimi je najbolj zastopana jabolčna kislina) in drugih snovi.
Češnje so hranilno bogato in razmeroma nizkokalorično živilo, saj vsebujejo 71 kcal na 100 g. Vsebujejo velik delež vode (med 80 in 90 % mase), večino energijske vrednosti pa predstavljajo ogljikovi hidrati, med katerimi je glavni predstavnik sladkor (v večini glukoza, nekoliko manj fruktoze), ki predstavlja kar 72% celotne energijske vrednosti češenj. Poleg sladkorjev češnje vsebujejo še prehranske vlaknine ter druga makrohranila v manjših količinah.

Češnje so hranilno bogato živilo, saj vsebujejo večje količine mikrohranil. Glavna vitamina, ki ju vsebujejo češnje sta folat in vitamin C, obenem pa vsebujejo tudi večje količine kalija, bakra in kroma.

Preglednica: Okvirna hranilna vrednost v 100 g češenj

 

V 100 g češenj

% PDV*

Energija (kcal)

71

 3,6

Beljakovine (g)

0,7

 1,4

Ogljikovi hidrati (g)

16

 6,2

Maščobe (g)

0,3

 0

Sladkor (g)

12,8

14,2

Prehranske vlaknine (g)

1,5

5

Vitamin C (mg)

6,5

8

Folat (µg)

52

26

Kalij (mg)

235

12

Baker (µg)

100

10

Krom (µg)

3

8

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP

Češnje poleg makro- in mikro- hranil vsebujejo tudi druge rastlinske komponente, kot so polifenoli (med njimi so najpogosteje zastopani antocianini), kvercetin in karotenoidi. Fenolne spojine se v večini nahajajo v kožici češnje in imajo vlogo pri končni barvi, okusu in aromi.

Vpliv na zdravje

Prav zaradi visoke vsebnosti bioaktivnih komponent ni presenetljivo, da se jih pogosto povezuje z ugodnim vplivom na zdravje. Rezultati študij na živalih in ljudeh kažejo, da uživanje češenj zmanjša tveganje za nastanek kroničnih vnetnih bolezni, kot so artritis, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in rak. Poleg tega nastajajo novi dokazi v prid povezavi med uživanjem češenj in izboljšanim spanjem in kognitivnim funkcijam ter zmanjšani bolečini po intenzivni vadbi.

Češnje so cenjene predvsem zaradi velike vsebnosti antioksidantovsidantov, med katerimi je največ antocianinov, ki jim dajejo tudi značilno rdečo barvo. Poleg antocianinov imata antoksidativen učinek tudi vitamin C in drugi fenoli. Povečan oksidativni stres, pa lahko doprinese k razvoju in napredku nekaterih kroničnih vnetnih bolezni.

Shranjevanje in uživanje češenj

Češnje je najbolj priporočljivo uživati sveže, lahko pa jih tudi sušite, predelate v marmelade, napitke in raznovrstne sladice.

Češnje shranjujemo na hladnem, najbolj primerna je temperatura hladilnika (lahko tudi nižje, do 0°C), do katere je priporočljivo ohladiti postopoma. Sicer pa daljše shranjevanje na nižjih temperaturah lahko negativno vpliva na sladkost češenj. Češnje se obirajo zrele, saj po obiranju ne zorijo več.

Ne pozabite: Če je le mogoče sadje uživajmo celo, saj pasiranje in/ali priprava soka iz sadja sprosti naravno prisotne sladkorje, ki se v telesu absorbirajo veliko hitreje, kot iz celega sadeža.

 

Kako preverite ali so češnje sveže? Najlažje se svežino češnje ugotovi po stanju peclja, če je ta močne zelene barve so češnje sveže obrane, obenem imajo zdrave češnje lesk in so čvrste, medtem ko imajo češnje, ki so obrane že dlje časa zgrbančen rjavo-črn pecelj ter so brez leska.

Kot zanimivost: V Turčiji se za pripravo tradicionalnih sarm, lahko namesto trtnih listov uporabijo tudi češnjevi listi.

Vsako leto v Goriških Brdih organizirajo Praznik češenj. Več informacij o dogodku lahko najdete tukaj.

 

Viri in dodatna literatura

  • OPKP – Odprta platforma za klinično prehrano (IJS). URL: http://www.opkp.si
  • McCune LM, Kubota C, Stendell-Hollis NR, Thomson CA. Cherries and health: a review. Crit Rev Food Sci Nutr. 2011;51(1):1-12.
  • Serradilla MJ, Hernández A, López-Corrales M, Ruiz-Moyano S, Córdoba MdG, Martín A. Composition of the Cherry (Prunus avium L. and Prunus cerasus L.; Rosaceae). In: Simmonds MSJ, editor. Nutritional composition of fruit cultivars2016. p. 127-49.
  • Serradilla MJ, Hernández A, López-Corrales M, Ruiz-Moyano S, de Guía Córdoba M, Martín A. Chapter 6 - Composition of the Cherry (Prunus avium L. and Prunus cerasus L.; Rosaceae) A2 - Simmonds, Monique S.J. In: Preedy VR, editor. Nutritional Composition of Fruit Cultivars. San Diego: Academic Press; 2016. p. 127-47.
  • Kelley DS, Adkins Y, Laugero KD. A Review of the Health Benefits of Cherries. Nutrients. 2018;10(3).
  • Serradilla MJ, Ercisli S, Akšic MF, Gómez DG, Manganaris GA, Valero D. Fruit chemistry, nutritional benefits and social aspects of cherries. In: Quero-García J, Iezzoni A, Puławska J, Lang G, editors. Cherries: Botany, Production and Uses2017.