Zgodnje uvajanje potencialno alergenih živil v prehrano zmanjšuje možnost za razvoj nekaterih alergij

V zadnjih desetletjih je med zdravniki in prehranskimi strokovnjaki veljalo prepričanje, da z dodajanjem potencialno alergene hrane dojenčkom ne gre hiteti, saj naj bi s tem povečali možnost za pojav prehranskih alergij. Na določene sestavine v alergeni hrani, med katero spadajo oreški, še posebno arašidi, kravje mleko, gluten, soja in jajca, lahko naš imunski sistem velikokrat burno reagira, kar se navzven pokaže kot alergija. Znaki alergije so koprivnica, srbenje, izcedek iz nosu, slabost, bruhanje, driska, otekanje obraza in jezika ter oteženo dihanje, ki lahko v najhujših primerih privede tudi do smrti.

Alergijo na hrano ima med 6-8% otrok in okoli 4% odraslih. Verjetnost za razvoj alergije na hrano se še poveča, če je otrok na kakšno izmed živil že alergičen, zato je veliko ljudi z alergijami preobčutljivih na več kot samo eno živilo. Število alergij se v razvitem svetu močno povečuje; tako se je na primer v ZDA število ljudi z alergijo na arašide v zadnjem desetletju kar podvojilo, zato so mnogi strokovnjaki uživanje arašidov med nosečnostjo, dojenjem in v zgodnjem otroštvu odsvetovali. Da bi ugotovili, ali so sprejeti ukrepi znanstveno upravičeni, so znanstveniki po vsem svetu izvedli vrsto raziskav, ki bi nam omogočile boljše razumevanje nastanka alergij in ukrepov, za njihovo preprečevanje.

Ena izmed takšnih raziskav je bila t.i. Študija o arašidih (»Learning About Peanuts«), v katero je bilo zajetih kar 600 otrok, starih od 4 do 11 mesecev, ki so bili zaradi prisotnosti drugih alergij bolj dovzetni tudi za alergijo na arašide. Sodelujoče otroke so naključno razdelili v dve skupini, od katerih je ena arašide uživala za malico trikrat na teden od 11. meseca naprej, medtem ko so se otroci v drugi skupini arašidom izogibali vse do 5. leta starosti. Rezultati so bili izjemno zanimivi. V skupini otrok, ki se je arašidom izogibala do 5. leta, je alergijo nanje razvilo 17% otrok, medtem ko je bil delež teh med tistimi, ki so arašide redno uživali že od 11. meseca, le 3%.

Podobne rezultate so dale tudi nekatere druge študije, ki so pod drobnogled vzele zgodnje uživanje jajc, medtem ko starost otroka pri uvajanju kravjega mleka in pšenice (glutena) na razvoj alergije ni bila bistvenega pomena. Omenjeni rezultati torej kažejo, da lahko, v nasprotju z dosedanjim prepričanjem, zgodnejše uvajanje nekatere, potencialno alergene hrane, kot so arašidi in jajca, zmanjša verjetnost nastanka alergij kasneje v otroštvu.

 

Viri in dodatna literatura

  • Du Toit, George, et al. "Randomized trial of peanut consumption in infants at risk for peanut allergy." New England Journal of Medicine 372.9 (2015): 803-813.
  • Ierodiakonou, Despo, et al. "Timing of allergenic food introduction to the infant diet and risk of allergic or autoimmune disease: a systematic review and meta-analysis." JAMA 316.11 (2016): 1181-1192.
  • Du Toit, George, et al. "Early consumption of peanuts in infancy is associated with a low prevalence of peanut allergy." Journal of Allergy and Clinical Immunology 122.5 (2008): 984-991.
  • Koplin, Jennifer J., et al. "Can early introduction of egg prevent egg allergy in infants? A population-based study." Journal of Allergy and Clinical Immunology126.4 (2010): 807-813.