Fermentirano mleko je dobra izbira tudi za bolnike s sindromom razdraženega črevesa.

Mleko s fermentacijo lahko spremenimo v različne fermentirane mlečne izdelke, npr. jogurt ali kislo mleko. Med fermentacijo mlečnokislinske bakterije v mleku vsebovano laktozo spreminjajo v mlečno kislino, kar po eni strani vpliva na strukturo in okus živila, hkrati pa imajo takšni izdelki spremenjen vpliv na črevesno mikrobioto, s tem pa posredno tudi na zdravje človeka. Poleg običajnih predstavnic mlečnokislinskih bakterij se pri fermentaciji lahko uporabi tudi posebne bakterije, ki imajo na zdravje človeka lahko še posebej ugoden vpliv, in jih zato imenujemo probiotične bakterije oz. probiotiki. Tako fermentirani mlečni izdelki kot probiotične bakterije so zaradi možnih ugodnih vplivov na zdravje človeka predmet obsežnih znanstvenih raziskav. Tovrstne raziskave so se lotili tudi slovenski raziskovalci iz Biotehniške fakultete, Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, v sodelovanju z gospodarstvom – podjetjem Celeia in ob podpori podjetja Clinres Farmacija. Raziskovali so učinek t.i. sinbiotičnega jogurta s probiotičnima kulturama Lactobacillus acidophilus La-5® in Bifidobacterium animalis ssp. BB-12® ter prehranskimi vlakninami Beneo® na z zdravjem povezano kakovost življenja in simptome pri sindromu razdraženega črevesa pri odraslih. Testna skupina je prejemala sinbiotični jogurt, skupina placebo pa po izgledu in okusu podoben izdelek, ki ni vseboval probiotičnih bakterij in prehranskih vlaknin. Črevesno mikrobioto oseb, vključenih v raziskavo, so raziskali z običajnimi mikrobiološkimi analizami in z zmogljivimi molekularnimi metodami, ki omogočajo vpogled v celotno mikrobno populacijo v vzorcih. Kakovost življenja in simptome sindroma razdraženega črevesa so spremljali s pomočjo mednarodno uveljavljenih vprašalnikov in pregledov pri zdravniku.

Raziskovalci so potrdili, da obe v sinbiotičnem jogurtu vsebovani bakteriji preživita pogoje prebave, saj so ju našli tudi v blatu v raziskavi sodelujočih oseb. Sestava mikrobiote blata se ni porušila niti v skupini, ki je uživala testni jogurt, niti pri tistih, ki so uživali placebo. Pri bolnikih iz obeh skupin so opazili izboljšanje indeksa kakovosti življenja za 18 %. Učinki sinbiotičnega jogurta se niso značilno razlikovali od učinkov podobnega izdelka, ki ni vseboval probiotičnih sevov in vlaknin, kar ob placebo učinku nakazuje možen pozitivni učinek že samega fermentiranega mleka.

Raziskava je plod dobrega sodelovanja med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom, raziskovalci pa so rezultate že objavili v dveh znanstvenih člankih v revijah Journal of Dairy Science in Journal of Functional Foods. Raziskava je potekala v okviru Kompetenčnega centra za biotehnološki razvoj in inovacije (KC BRIN), ki je bil v letih 2011-2014 financiran s strani Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Evropskega sklada za regionalni razvoj EU.

Dodatni viri in literatura:

  • Alenka Šmid, Luka Strniša, Katarina Bajc, Dunja Vujić-Podlipec, Bojana Bogovič Matijašić, Irena Rogelj. 2016. Randomized clinical trial: The effect of fermented milk with the probiotic cultures Lactobacillus acidophilus La-5® and Bifidobacterium BB-12® and Beneo dietary fibres on health-related quality of life and the symptoms of irritable bowel syndrome in adults. Journal of Functional Foods 24: 549–557. URL: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1756464616301049 
  • Bojana Bogovič Matijašić, Tanja Obermajer, Luka Lipoglavšek, Tjaša Sernel, Igor Locatelli, Mitja Kos, Alenka Šmid, Irena Rogelj. 2016. Effects of synbiotic fermented milk containing Lactobacillus acidophilus La-5 and Bifidobacterium animalis ssp. lactis BB-12 on the fecal microbiota of adults with irritable bowel syndrome: A randomized double-blind, placebo-controlled trial. Journal of Dairy Science 99(7): 5008–5021. URL: http://www.journalofdairyscience.org/article/S0022-0302(16)30225-9/fulltext