Alergija na živilo se pojavi, kadar se imunski sistem telesa odzove na določeno živilo. Čeprav so alergijske reakcije pogosto blage, so lahko tudi resne. Edini način za njihovo obvladovanje je, da se izognemo živilu, ki povzroča reakcijo. Z znanostjo podkrepljena evropska zakonodaja zagotavlja, da je na označbi živila mogoče najti tudi informacije o alergenih. Posamezniki se najpogosteje soočajo z alergijami na oreščke, školjke in nekatere vrste sadja. Alergijsko reakcijo lahko izzove že čisto majhna količina živila ali njegove sestavine, na katerega je oseba občutljiva. Simptomi alergijske reakcije so lahko blagi (srbečica ali izpuščaj), vendar lahko napredujejo k bolj resnih simptomom, kot so bruhanje, diareja, sopenje ter anafilaksija (šok).

Zato je izjemno pomembno, da zlahka prepoznamo alergene na označbah živil.

Vsebnost alergenov v živilu je na označbi posebej izpostavljena. S preverjanjem seznama sestavin na označbah predpakiranih živil,  se lahko posamezniki izognejo živilom, ki alergene vsebujejo.

Preobčutljivost ≠ alergija

O preobčutljivosti na živilo govorimo takrat, ko ima posameznik težave (napenjanje, krči ipd.) ob uživanju določenega živila ali sestavine, kot je na primer gluten, vendar le te niso povezane z imunskim odzivom. Prehranska alergija je medtem izraz za imunski odziv na beljakovino v živilu, ki jo organizem napačno prepozna kot škodljivo.

»Zahteve za označevanje alergenih sestavin pri živilskih proizvodih so ključnega pomena, da se posamezniki z alergijami izognejo sestavinam, ki povzročajo reakcijo. Poleg priprave mnenja za označevanje živil, znanstveniki ocenjujejo tudi nove sestavine, ki so potencialno alergene in opazujejo, kako dejavniki, kot je obdelava hrane, vplivajo na alergeni potencial.« je povedal Antonio Fernandez Dumont, strokovnjak pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA).

 

 

Evropski znanstveniki, ki se ukvarjajo z alergijami na hrano, s svojim znanstvenim mnenjem pomembno prispevajo k razvoju zakonodajnih politik, povezanih z označevanjem živil. Trenutno morajo proizvajalci živil, ki se tržijo v Evropski uniji, skladno z evropsko zakonodajo  označiti 14 alergenov. Ti zajemajo sestavine, ki vsebujejo gluten, mleko, jajca, oreške, arašide, sojo, ribe, rake, mehkužce, zeleno, volčji bob, sezam, gorčico in sulfite. Znanost na področju alergenov se sicer nenehno razvija, kar se bo morda v prihodnosti odrazilo v dopolnitvi seznama alergenov, v kolikor bo to potrebno.