Kajenje tobaka in čezmerno pitje alkohola sodita med najpomembnejše preprečljive dejavnike tveganja za zdravje, ki pomembno prispevajo k svetovnemu in nacionalnemu bremenu bolezni. Oba dejavnika sta povezana z vrsto kroničnih nenalezljivih bolezni, poškodb in prezgodnje umrljivosti ter imata izrazite družbene in ekonomske posledice.
Sodobni pristopi javnega zdravja kajenja in pitja alkohola ne vidijo več kot dveh ločenih navad. Razumejo ju kot vedenji, na kateri vpliva širše okolje – psihološki in družbeni dejavniki, kot so socialno-ekonomske razlike, duševno zdravje, kulturne navade ter tudi nacionalna in mednarodna pravila in politike. Slovenija v tem kontekstu predstavlja specifičen primer države z razmeroma ugodnimi splošnimi zdravstvenimi kazalniki (pričakovana življenjska doba, splošna umrljivost, umrljivost dojenčkov in mater, obolevnost, zdrava leta življenja, dostopnost zdravstvene oskrbe, precepljenost …), vendar hkrati z nadpovprečno porabo alkohola in vztrajajočo razširjenostjo kajenja v primerjavi z večino držav Evropske unije.
Razširjenost kajenja in pitja alkohola
Epidemiološki podatki kažejo, da v Sloveniji redno kadi približno petina odrasle populacije, pri čemer je razširjenost kajenja višja pri moških kot pri ženskah. Kljub postopnemu upadu kajenja v zadnjih dveh desetletjih Slovenija še vedno presega povprečje EU, zlasti v določenih socialno-ekonomskih skupinah. Bolj pogosto kadijo osebe z nižjo stopnjo izobrazbe, tisti, ki živijo sami, so brezposelni, živijo v mestnem okolju in imajo težave v duševnem zdravju.
Podatki o razširjenosti pitja alkohola pa kažejo, da se Slovenija že dalj časa uvršča med evropske države z visoko porabo alkohola na prebivalca, pri čemer razpoložljivi nacionalni in mednarodni podatki opozarjajo tudi na razširjenost priložnostnega tveganega pitja, zlasti med moškimi in mlajšimi odraslimi. Pri tem je treba upoštevati, da uradne ocene porabe čistega alkohola dejansko stanje verjetno podcenjujejo zaradi neupoštevanja neregistrirane prodaje in domače proizvodnje ter pristranskosti samoocenjevanja. Epidemiološki podatki potrjujejo, da alkohol predstavlja enega ključnih dejavnikov prezgodnje umrljivosti v Sloveniji, saj pomembno prispeva k pojavu srčno-žilnih bolezni, rakavih obolenj, bolezni jeter, poškodb, prometnih nesreč, nasilja, samomorov ter k širšemu bremenu duševnih motenj in socialnih posledic.
Več o razširjenosti rabe tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji lahko najdete TUKAJ (Uporaba tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji in statističnih regijah Slovenije v zadnjem desetletju – Izsledki nacionalnih raziskav o tobaku, alkoholu in drugih drogah, 2012, 2018 in 2023)
Več o razširjenosti pitja alkohola v Sloveniji lahko najdete TUKAJ (Registrirana poraba v letu 2024) in TUKAJ (Pitje alkoholnih pijač med prebivalci Slovenije)
Souporaba – Sočasno kajenje in pitje alkohola
Kajenje in čezmerno pitje alkohola pogosto nastopata sočasno kot del skupine tveganih vedenj. Epidemiološke študije dosledno kažejo, da kadilci pogosteje pijejo alkohol v tveganih količinah, medtem ko velika večina oseb z zasvojenostjo z alkoholom tudi kadi.
Pogosto sočasno pojavljanje kajenja in čezmernega pitja alkohola je običajno posledica več med seboj povezanih dejavnikov. Obe vedenji namreč vplivata na podobne možganske sisteme, povezane z občutkom ugodja, nagrajevanja in razvojem zasvojenosti. Poleg tega se lahko utrdita tudi kot naučeno vedenje – na primer v določenih družbenih situacijah ali navadah, kjer se kajenje in pitje pogosto pojavljata skupaj. K temu lahko prispevajo tudi težave v duševnem zdravju, kot sta depresija in anksioznost, saj nekateri ljudje kajenje ali alkohol uporabljajo kot način spoprijemanja s stisko.
Souporaba v Sloveniji
V slovenskem prostoru sicer primanjkuje specifičnih presečnih analiz souporabe in njenih posledic, vendar je glede na podobnosti v epidemioloških vzorcih mogoče sklepati, da so trendi primerljivi z drugimi evropskimi državami. Po zadnjih podatkih, pridobljenih iz nacionalne raziskave iz leta 2012, je izmed vseh oseb, ki kadijo, delež takih, ki zgolj kadijo in ne pijejo alkohola oz. pijejo znotraj mej manj tveganega pitja, približno 40 %. Takih, ki se poleg kajenja še visoko tvegano opijajo, pa 39 %. Približno 10 % odstotkov anketirancev je odgovorilo, da poleg kajenja in opijanja tudi dnevno čezmerno pije.
Slika 1: Deleži kadilcev, starih 15–64 let, glede na različne kombinacije opazovanih tveganih vedenj.
Slika 2: Deleži kadilcev med ženskami, starimi 15–64 let, glede na različne kombinacije opazovanih tveganih vedenj.
Posledice souporabe in pogosti zdravstveni izidi
Tako kajenje kot alkohol sta vsak zase dokazano rakotvorna, souporaba pa predstavlja večje tveganje kot je seštevek tveganja ob rabi enega in tveganja ob rabi drugega. V tem primeru govorimo o sinergijskem delovanju. Souporaba bistveno povečuje tveganje za nekatere vrste raka, zlasti raka zgornjih dihalnih in prebavnih poti, konkretneje raka glave, vratu, ustne votline, grla in jeter.
Meta analize potrjujejo, da imajo redni uporabniki večjih količin alkohola in tobaka več kot 35-krat večje tveganje za razvoj raka v predelu glave in vratu, kot neuporabniki, kar močno presega vsote tveganja ob rabi samo ene snovi.
Poleg onkoloških bolezni, kajenje in alkohol pomembno prispevata tudi k razvoju srčno-žilnih bolezni, kroničnih pljučnih bolezni ter bolezni jeter in trebušne slinavke. Kajenje je pomemben dejavnik tveganja tudi za sladkorno bolezen tipa 2, njuna sočasna uporaba pa povečuje tveganje za prezgodnjo umrljivost, presnovne motnje in multimorbidnost ter je povezana z večjo pojavnostjo psihološke stiske, depresije in drugih motenj, povezanih z uporabo substanc. Med ženskami in ranljivimi skupinami prebivalstva je breme souporabe še posebej izrazito. Med nosečnostjo sočasno kajenje in pitje alkohola znatno povečata tveganje za prezgodnji porod, nizko porodno težo in neželene izide novorojenčkov, skupna izpostavljenost pa te učinke še poslabša.
Kajenje in pitje alkohola ne vplivata le na to, kako dolgo živimo, temveč tudi na to, kako zdravo živimo. Zaradi njiju ljudje več let živijo z boleznimi in omejitvami, kar močno obremenjuje zdravstveni sistem.
Učinkovita politika za zmanjševanje bremena
Znanstveni dokazi kažejo, da so najučinkovitejši ukrepi za zmanjševanje kajenja in škodljive rabe alkohola strukturni in sistemski, zlasti zviševanje cen in trošarin, omejevanje dostopnosti in oglaševanja, zgodnje preventivne intervencije pri mladostnikih, preventivne intervencije pri odraslih, ko gre za tvegano ali škodljivo pitje alkohola, in integrirana obravnava zasvojenosti v zdravstvenem sistemu.
Čeprav ima Slovenija relativno dobro razvit zakonodajni okvir, ostajajo pomembni izzivi pri doslednem izvajanju ukrepov (npr. neupoštevanje prepovedi prodaje alkohola in tobaka mladoletnim, cenovna dostopnost alkohola in tobačnih izdelkov …) in pri naslavljanju socialnih neenakosti v zdravju (npr. vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov na iskanje strokovne pomoči v povezavi z duševnim (ne)zdravjem posameznikov …).
Podpora pri opuščanju rabe
V Sloveniji imamo na voljo precej virov pomoči. Program Skupaj za zdravje preko zdravstveno-vzgojnih centrov oz. centrov za krepitev zdravja po vsej Sloveniji prebivalcem nudi delavnice in svetovanja. Poleg splošne, za zdrav življenjski slog, so na voljo tudi delavnice za opuščanje tveganih vedenj:
- Individualno svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola – SOPA (več TUKAJ)
- Individualno svetovanje za opuščanje kajenja (več TUKAJ)
- Skupinsko svetovanje za opuščanje kajenja (več TUKAJ)
Posameznika lahko podprejo tudi delavnice, ki krepijo počutje preko izboljšanja odnosov ali usvajanja drugih veščin za krepitev duševnega zdravja:
- delavnica Zdravi odnosi (več TUKAJ)
- delavnica Tehnike sproščanja (več TUKAJ),
- delavnica Spoprijemanje z depresijo (več TUKAJ)
- delavnica Spoprijemanje z anksioznostjo (več TUKAJ)
Več o programu Skupaj za zdravje najdete na:
- Delavnice in svetovanja: več lahko preberete TUKAJ
- Lokacije centrov za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrov najdete TUKAJ
- Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje je za pomoč pri opuščanju kajenja vsak dan v letu na voljo brezplačno anonimno telefonsko svetovanje na številki 080 27 77.
Kaj lahko oseba sama naredi za svoje zdravje
Vsak posameznik ima moč, da naredi pomemben korak k boljšemu zdravju. Opustitev kajenja in čezmernega pitja alkohola je ena najdragocenejših odločitev, ki jo lahko sprejmemo – ne glede na starost ali dosedanje navade. Že danes lahko začnete z majhnimi spremembami, ki vodijo do velikih koristi: več energije, boljše počutje, manj tveganj za bolezni in več kakovostnih let življenja. Pri tej odločitvi niste sami – na voljo so strokovna pomoč, programi podpore in ljudje, ki vam lahko stojijo ob strani. Vsak korak šteje in vsaka odločitev za zdravje je naložba v boljšo prihodnost za vas … in vaše bližnje.
Če menite, da bi vam lahko prav prišla podpora pri opuščanju škodljivih pitja (ali pri bližnji osebi), se lahko posvetujete s strokovnjakom v delavnici SOPA, ki je na voljo v zdravstvenovzgojnem centru ali centru za krepitev zdravja v vašem zdravstvenem domu v okviru programa Skupaj za zdravje. Na voljo je tudi delavnica Zdravi odnosi. Več o obeh delavnicah najdete TUKAJ. V omenjenih centrih se izvajajo tudi svetovanja za pomoč pri opuščanju kajenja, več o tem lahko preberete TUKAJ, pokličete lahko pa tudi na svetovalni telefon, več o tem TUKAJ.
- Če se delavnic SOPA ne morete ali ne želite udeležiti, vseeno pa vas zanima in bi si želeli sami nekoliko pobliže pogledati svoj odnos do alkohola, vam je na voljo anonimni virtualni pogovor o pitju akohola na TEJ POVEZAVI
- Več dodatnih virov pomoči lahko najdete s klikom na TEJ POVEZAVI ali na spletni strani programa duševnega zdravja MIRA TUKAJ
