Načini prehranjevanja, ki iz prehrane izločijo celotno skupino živil, kot so prehrana z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in visoko vsebnostjo maščob (LCHF, iz ang. low-carbohydrate high-fat diet), veganstvo, vegetarijanstvo, so vedno bolj popularni, tudi v Sloveniji. Oglašujejo se kot zdravju koristni in varni, kljub temu, da še niso dovolj raziskani (še posebno dolgotrajna LCHF pri zdravih posameznikih) ali pa  je pri takšnem načinu prehranjevanja potrebno ozaveščanje, da je potrebno zagotoviti vnos nekaterih hranil, ki jih s takšnim načinom prehranjevanja lahko ne vnesemo dovolj, kot je npr. vitamin B12 v veganskem ali vegetarijanskem načinu prehranjevanja ali nizek vnos prehranskih vlaknin pri LCHF prehrani. Posamezniki se takšno prehrano odločajo iz različnih razlogov, med najpogostejšimi so izboljšanje počutja in zdravja, uravnavanje telesne mase ter okoljski in etični vidik.

Raziskovalci na Univerzi na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, so izvedli študijo v kateri so vrednotili različne načine prehranjevanja, v katero so vključili zdrave posameznike z normalno telesno maso in zanimanjem za zdravo prehrano, ki so se na izbrani način prehranjevali vsaj 6 mesecev in so si prehrano načrtovali sami. Gre za primerjavo LCHF prehrane z vsejedo, vegansko ter vegetarijansko prehrano.

Kot pričakovano, je bil po analizi treh prehranskih dnevnikov, vnos ogljikovih hidratov pri LCHF načinu prehranjevanja nižji kot pri ostalih skupinah na račun izločitve žitaric in stročnic ter nizkega vnosa sadja, vnos maščob pa višji, z najvišjim deležem nasičenih maščobnih kislin med obravnavanimi načini prehranjevanja. Zanimivo pa so tudi vnosi maščob pri pretežnem delu vsejedov in vegetarijancev presegali prehranska priporočila. Prav tako so pri LCHF zabeležili najvišji vnos beljakovin, sledili so vsejedi, vegani in vegetarijanci, kjer dobra tretjina ni dosegla priporočenega dnevnega vnosa beljakovin. Vegani so imeli najvišji vnos prehranskih vlaknin, LCHF pa najnižjega. Tudi sicer je bil vnos prehranskih vlaknin v vseh skupinah prenizek, dnevne potrebe je s prehrano pokrilo le 8 % LCHF, 35 % vsejedov in 43 % vegetarijancev. Presenetljivo, celo dobra četrtina veganov (28 %) ni dosegla priporočenih 30 g vlaknin na dan.

Prehrano so ovrednotili s prehranskimi indeksi. Indeks zdrave prehrane (HEI, iz ang. Healthy Eating Index), ki je povezan s kakovostjo prehrane, presnovo in srčno-žilnim zdravjem ter dolgoživostjo, je bil pri celotnem vzorcu relativno visok, kar potrjuje, da so v raziskavo zajeli preiskovance s kakovostno prehrano. Najnižji HEI je bil v skupini LCHF, predvsem na račun visokega vnosa nasičenih maščobnih kislin in nizkega vnosa stročnic, polnovrednih žitaric in sadja, sledili sta skupini vegetarijancev in vsejedov, najboljši HEI pa je imela skupina veganov. Vnetni indeks prehrane, povezan z vnetnim stanjem v telesu, je bil v skupini LCHF primerljiv s skupino vegetarijancev, najslabši je bil pri vsejedih, najboljši pa pri veganih, kar kaže na nižje vnose živil, ki spodbujajo vnetje. Indeks procesirane hrane se med skupinami ni razlikoval, pokazal je relativno nizek vnos procesiranih živil v vseh prehranskih skupinah. To je ugodno, saj je vnos procesirane in visoko procesirane hrane povezan z debelostjo, presnovnim sindromom in sladkorno boleznijo tipa 2.

Kljub razlikam v prehranjevanju so bili krvni markerji glukoza, trigliceridi in kazalnik vnetja, C-reaktivni protein, v priporočljivih mejah in se med skupinami niso razlikovali. Skupina LCHF je imela značilno višjo raven celokupnega holesterola in LDL holesterola. Pri več kot dveh tretjinah preiskovancev v tej skupini so vrednosti presegle priporočene vrednosti. Posamezniki v skupini LCHF so vnos maščob povečali predvsem na račun nasičenih maščobnih kislin, kar bi lahko bil eden od vzrokov za visoke vrednosti serumskih holesterolov. Na vrednosti holesterola vpliva tudi vnos vlaknin, ki je bil pri LCHF zelo nizek.

Raziskava je izpostavila pomen ustrezne izbire živil pri zagotavljanju vnosa hranil in drugih snovi, ki jih naše telo potrebuje, ne glede na izbrani način prehranjevanja. Raziskovalci so podali nekaj napotkov za posamezne skupine preiskovancev. LCHF bi morali energijo črpati pretežno iz kakovostnih virov maščob, kot so rastlinska olja, oreščki, avokado, mastne ribe, s čemer bi nadomestili živila z visokim deležem nasičenih maščobnih kislin, kot so maščobe in izdelki iz rdečega mesa. Poleg tega bi morali zagotoviti višji vnos prehranskih vlaknin z povečanim vnosom zelenjave  . Vegani in vegetarijanci naj bi posebno pozornost posvetili zagotavljanju zadostnega vnosa beljakovin. Raziskovalci opozarjajo, da je javnost potrebno ozaveščati o pomenu načrtovanja prehrane, predvsem v primerih, ko se iz prehrane izločijo nekatere skupine živil.

 

Vir:

Bogataj Jontez N, Kenig S, Šik Novak K, Petelin A, Jenko Pražnikar Z, Mohorko N. (2023) Habitual low carbohydrate high fat diet compared with omnivorous, vegan, and vegetarian diets. Front Nutr, 10:1106153. doi: 10.3389/fnut.2023.1106153.