S puberteto mladostniki vstopijo v eno najbolj intenzivnih obdobij rasti in razvoja, ko se sproži kaskada hormonskih sprememb in nastopi vidna preobrazba njihovega fizičnega telesa. Posledično pride tudi do spremenjenih potreb po energiji in posameznih makrohranilih.

Ohranjanje energijskega in makrohranilnega ravnovesja je ključnega pomena za mladostnikovo normalno rast in razvoj ter preprečevanje dolgoročnih posledic na zdravje, ki so lahko posledica prenizkega ali previsokega energijskega vnosa. Slednji lahko vodi do globalno razširjenega problema - debelosti, ki se pogosto preslika naprej tudi v odraslo dobo. V primeru nezadostnega prehranskega vnosa pa se lahko posledice kažejo v obliki zdravstvenih in razvojnih težav, kot so zakasnjena rast in puberteta, nepravilno delovanje žlez z notranjim izločanjem itd.

V sklopu nacionalne raziskave ARTOS (Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji), opravljene v letu 2014, so raziskovalci na reprezantativnem vzorcu dijakov prvih letnikov izvedli analizo energijskega in hranilnega vnosa mladostnikov (s 24-urnim priklicom jedilnika preteklega dne), njihove telesne dejavnosti (z vprašalnikom SHAPES) in antropometričnih lastnostih (telesne mase in višine). Pridobljene podatke so primerjali z nacionalnimi referenčnimi vrednostmi za energijski vnos ter vnos hranil glede na spol, starost in telesno dejavnost mladostnikov.

Ugotovili so, da 75 % mladostnikov dosega nacionalna priporočila za vnos ogljikovih hidratov in beljakovin, 44 % za vnos maščob in 10 % za vnos energije. Rezultati so pokazali, da so slovenski fantje dnevno vnesli več beljakovin kot dekleta. Nasprotno pa med spoloma ni bilo bistvenih razlik v energiji, vnosu ogljikovih hidratov in maščob.

Mladostnike so v raziskavi razporedili v 3 različne skupine glede na telesno dejavnost – zelo, srednje in manj telesno dejavne. Po pričakovanjih je bil vnos energije in vseh makrohranil značilno višji pri telesno zelo dejavnih fantih v primerjavi s telesno manj in srednje dejavnimi fanti. Zanimiva pa je bila ugotovitev, da med različno telesno dejavnimi dekleti razlik v vnosu energije in hranil ni bilo.

V okviru raziskave je bil prikazan dokaj nizek odstotek mladostnikov, ki so zadostili potrebam po energiji. Te rezultate si moramo razlagati previdno, saj ima metoda, s katero smo ocenjevali vnos energije (24-priklic jedilnika preteklega dne), nekaj omejitev, hkrati pa obstaja možnost, da so mladostniki poročali o nerealnih, nižjih vrednostih vnosa.

Rastoče mladostnike moramo spodbujati, da zadostijo svojim energijskim in hranilnim potrebam glede na spol in njihovo telesno dejavnost ter da posegajo po kvalitetnih živilih v ustreznem razmerju beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Ena izmed rešitev je prenos ustreznega znanja o pravilnem prehranjevanju glede na stopnjo telesne aktivnosti prek različnih izobraževalnih dejavnosti v šolah ali športnih društvih. Pri tem bi bilo dobro vključiti tudi starše in trenerje, saj lahko precej vplivajo na prehranjevalne navade mladostnikov.

Izvedena raziskava je ena izmed redkih obstoječih nacionalnih raziskav, ki so preučile vnos energije in makrohranil v mladostniški populaciji v Sloveniji. Več informacij so raziskovalci podali tudi v članku revije BMC Nutrition.

 

 

Vir:

Vilhar, E. Č., Golja, P., Starc, G., Seljak, B. K., & Kotnik, K. Z. (2023). Adequacy of energy and macronutrients intake in differently active slovenian adolescents. BMC nutrition, 9(1), 1-11.