Človekovo vedenje, povezano z vnosom hrane, je opisano kot "prehranjevalno vedenje" in vpliva na pogostost prehranjevanja, velikost in vsebino obroka, in sam odnos do obrokov. Vnos hrane in prehranjevalno vedenje sta posledica številnih zapletenih regulativnih mehanizmov, vključno s homeostatskimi in hedoničnimi/ne-homeostatičnimi procesi. Slednji se lahko kažejo kot prehranjevanje v odsotnosti energijskih ali presnovnih primanjkljajev. V zvezi s tem so bile razvite nekatere psihološke teorije in konstrukti za razlago takega dereguliranega vnosa hrane pri posameznikih. Dve od njih se ukvarjata s prekomernim vnosom. Psihosomatska teorija se osredotoča na pojav čustvenega prehranjevanja, in opisuje nagnjenost k hranjenju kot odziv na negativna čustva ali stres, ali hranjenje, ki ga sprožijo čustva v odsotnosti fiziološke lakote. Boljše razumevanje takih prehranjevalnih navad in praks je pomembno, saj je lahko v pomoč tudi pri zmanjševanju zdravstvenih težav.

Raziskovalci z Univerze na Primorskem in raziskovalnega centra CERNAS, Politehničnega inštituta v Viseu, Portugalska, so raziskali, kakšne razlike se pojavljajo med spoloma in glede na različno telesno maso v prehranjevalnih vedenjih, s poudarkom na čustvenem prenajedanju in hranjenju z izgubo nadzora (angl. binge eating). Izred. prof. dr. Maša Černelič-Bizjak, univ. dipl. psih.: »Debelost je dosegla epidemične razsežnosti in ker so dokazi, da je čustveno hranjenje možen motivator ali posrednik med debelostjo, neurejenim prehranjevanjem in različnimi težavami z zdravjem to nakazuje, da bi zmanjšanje in boljše razumevanje čustvenega hranjenja lahko bil pomemben cilj zdravljenja, tako debelosti kot njenih posledic za zdravje. V nedavni študiji je raziskovalec Vainik iz Univerze McGill v Kanadi s sodelavci pregledal presečne in longitudinalne študije in pokazal, da je tako imenovano nenadzorovano hranjenje, ki vključuje tudi čustveno hranjenje in hranjenje z izgubo nadzora fenotipsko in genetsko povezano z ITM in vnosom hrane. Sklepne ugotovitve avtorjev so, da sta nenadzorovano hranjenje in ITM običajno ločljiva pojava, ki pa vplivata drug na drugega. Tako obstaja velik potencial pri oblikovanju študij, ki bi razumele to dinamiko med nenadzorovanim prehranjevanjem, vnosom hrane in ITM. Čeprav je jasno, da sta prehranjevalno vedenje in ITM tesno povezana tekom različnih življenjskih obdobij, ni dokončnih dokazov o odnosu med problematičnim vedenjem pri prehranjevanju in telesno maso. Tako je bil tudi v naši raziskavi glavni cilj raziskati razlike med zdravimi osebami z normalno in prekomerno telesno maso, in najti povezave med demografskimi spremenljivkami, telesno maso in čustvenim/zunanjim prehranjevanjem ter hranjenjem z izgubo nadzora.  Ker je visok ITM najpogosteje posledica prekomernega vnosa glede na porabo energije se zdi povezava s prenajedanjem očitna. V tej študiji smo domnevali, da je ITM vzročni dejavnik in ne več posledica deregulacije prehranjevalnega vedenja, in da višji ITM lahko vodi do več nenadzorovanega hranjenja. Višjo stopnjo simptomov hranjenja z izgubo nadzora in čustvenega hranjenja smo zaznali pri ženskah. Analiza je pokazala, da starost in spol nista pomembna napovedovalca hranjenja z izgubo nadzora. Čustveno in zunanje prehranjevanje ter ITM so se pa pokazali kot pomembni napovedovalci hranjenja z izgubo nadzora. Rezultati kažejo, da je višja nagnjenost k hranjenju kot odziv na negativna čustva ali stres ter večja občutljivost na dražljaje hrane v okolju skupaj z višjim ITM pomembni dejavniki tveganja za hranjenje z izgubo nadzora (angl. binge eating) v nekliničnem vzorcu. Izvirnost študije je, da je bil ITM uporabljen kot vzročni dejavnik in ne kot posledica deregulacije prehranjevalnega vedenja. Nagnjenost posameznika k hranjenju z izgubo nadzora je lahko odvisna od ITM, čustvenega hranjenja in občutljivosti na dražljaje hrane iz okolja. Razumevanje spolnih razlik in vzročnih povezav med prehranjevalnimi praksami je ključnega pomena za preprečevanje in zdravljenje debelosti in s tem povezanih zdravstvenih težav''.

Raziskovalci so rezultate objavili v obliki znanstvenega članka v reviji Nutrition & Food Science.

 

Viri in dodatna literatura