Polifenolne spojine so naravno prisotne spojine, ki jih v večjih količinah najdemo v različnih živilih, še posebej tistih, rastlinskega izvora. Poleg tega, da naše telo ščitijo pred škodljivim vplivom prostih radikalov (torej delujejo kot antioksidanti), imajo tudi dokazane protivnetne lastnosti. Znano je, da so tako oksidativni stres kot vnetni procesi običajni povzročitelji/sopotniki večine kroničnih bolezni, med katere sodijo tako rakasta obolenja kot srčno-žilne in nevrodegenerativne bolezni (npr. Alzheimerjeva, Parkinsonova in Huntingtonova bolezen). Zaradi staranja prebivalstva slednje postajajo vse večji globalni problem in povzročajo poleg posameznikovega trpljenja tudi veliko ekonomsko breme za celotno družbo. Izr. prof. dr. Lea Pogačnik: "Več novejših študij je pokazalo, da bi se za zmanjšano pojavljanje teh bolezni ali vsaj za zakasnelo izražanje njihovih simptomov lahko borili z uživanjem živil, bogatih s polifenolnimi spojinami. Poleg identifikacije posameznih polifenolnih spojin v posameznem živilu so pomembne tudi študije, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem biološke dostopnosti teh molekul v sistemih simulirane prebave in v celičnih modelih krvno-možganske membrane. Rezultati kažejo, da so polifenolne spojine in njihovi razgradni produkti sposobni zaščititi nevrone pred poškodbami, ki jih povzroči oksidativni stres, in s tem preprečiti/upočasniti nastajanje nevrodegenerativnih poškodb možganov. Polifenolne spojine so učinkovite tudi pri preprečevanju fibrilacije nekaterih proteinov (npr. -sinuklein), prisotnih v poškodovanih možganih pacientov s Parkinsonovo boleznijo." Zaradi opisanih pozitivnih učinkov znanstveniki priporočajo uživanje polifenolnih spojin iz naravnih virov (sadnje, zelenjava) skozi celotno življenje, torej že precej preden se pojavijo prvi znaki zgoraj omenjenih kroničnih bolezni.
Po drugi strani pa se v zadnjem času na tržišču pojavlja vse več prehranskih dopolnil, ki lahko vsebujejo nepreverjene količine polifenolnih spojin. Zato se postavlja vse več vprašanj, kako je z varnostjo uživanja njihovih (pre)velikih količin, ki jih sicer z običajno prehrano ne moremo zaužiti. Raziskav je tem področju relativno malo, nekatere pa so pokazale na potencialno toksične učinke nekaterih izmed njih (npr. kvercetina) na krvno-možgansko membrano in na razvoj srčno-žilnih bolezni.

 

Več o raziskavi:

SILVA, Rui F. M., POGAČNIK, Lea. Polyphenols from food and natural products : neuroprotection and safety. Antioxidants, ISSN 2076-3921, 2020, vol. 9, iss. 1, str. 1-13, [e]61, ilustr. https://doi.org/10.3390/antiox9010061