V Evropski uniji vsako leto zavržemo okoli 88 milijonov ton hrane. Z majhnimi spremembami v načinu nakupovanja, kuhanja in načrtovanja obrokov lahko k zmanjševanju količine zavržene hrane veliko pripomoremo tudi sami in tako preprečimo nepotrebno porabo naravnih virov, denarja in embalaže.

1. Kupimo samo to, kar zares potrebujemo

Akcija v trgovini je v resnici ugodna samo, če lahko vso nakupljeno hrano tudi porabimo. "Plačaj eno, dobiš dve" in ostale marketinške poteze vodijo v to, da kupimo več kot dejansko potrebujemo in več kot lahko pojemo. Takšni nakupi se velikokrat končajo tako, da pojemo več hrane, kot bi je sicer, saj hrane nočemo zavreči - ponavljanje takšnega vzorca lahko vodi do previsoke telesne teže in debelosti - ali pa hrana na koncu dejansko roma v smeti.

Preprosti trik naših babic je nakupovalni seznam, ki vodi v bolj osredotočeno nakupovanje, ter načrtovanje obrokov in vključevanje obrokov zunaj v računico nakupovanja hrane.

2. Razumimo pomen "porabiti do" in "uporabno najmanj do"

"Porabiti do" označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo in jih po preteku tega datuma ne smemo uporabljati. Takšen način označevanja roka uporabnosti najdemo na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže meso in ribe, sveže mleko in mlečni izdelki itd. Da se izognemo zavrženi hrana, je takšna živila najbolje kupovati sproti, v količinah, ki jih potrebujemo in ne na zalogo.

Označba "uporabno najmanj do" predstavlja fleksibilnejši način uporabe izdelka in predstavlja datum minimalne trajnosti, do katerega živilo ohranja pričakovano kakovost. Po preteku tega datuma so živila, kot so suh riž, testenine, leča in ostala varna za uporabo, vendar pa prične njihova kvaliteta počasi upadati (opazijo se lahko razlike v okusu, barvi, teksturi). Preden takšna, še neodprta živila zavržemo, je smiselno preveriti, ali je embalaža nepoškodovana ter ali ima živilo ustrezen videz, vonj in okus. V takšnem primeru lahko živilo brez težav zaužijemo.

3. Porabimo, kar že imamo

Življenje brez odpadne hrane ni tako zapleteno, kot se morda zdi. Vse, kar moramo storiti, je, da redno preverjamo vsebino hladilnika, police in predale in v obroke vključimo živila, ki se bližajo izteku roka uporabe. Med zlaganjem novo nakupljenih živil v hladilnik in na police, le-ta postavimo v ozadje, da so starejša živila bliže in vidna. Vse ostanke zelenjave lahko porabimo v jedeh, kot so zelenjavne juhe, enolončnice, omake za testenine, v voku pražena zelenjava in omleta z zelenjavo.

Če nam hrana ostaja, jo zamrznimo in si tako prihranimo obrok za takrat, ko ne bomo imeli časa za kuhanje ali skok v trgovino.

4. Izogibajmo se prevelikim porcijam

Vedno najprej postrezimo manjšo porcijo - bolje si je naložiti na krožnik ponovno, kot ostanke pomesti v smeti. Presežke kuhane hrane shranimo v hladilnik in pojejmo za večerjo, ali pa si za naslednji dan v službo prinesimo okusno kosilo. Če je hrane zares preveč, ko shranimo v plastične ali (še bolje) steklene kontejnerje in porabimo v treh mesecih. Če hrane ni dovolj za cel obrok, za naslednji dan skuhajmo še kakšno malenkost ali ostanke (mesa, pečene zelenjave, žita) postrezimo v solati.

5. Prepoznajmo, kdaj je plesen nevarna

Če se na hrani pojavi plesen, je pomembno vedeti, kdaj moramo celotno živilo zavreči in kdaj je dovolj, da odstranimo samo plesnivi del. Trda živila, kot so siri, nekatera zelenjava (zelje, paprike, korenje, koleraba ...) in podobno, so varna za uživanje, ko odrežemo plesnivi del z nekaj neplesnive okolice. Po drugi strani mehka hrana ni primerna za uživanje, če se je na njej pojavila plesen. Med takšna živila sodijo kuhani ostanki hrane, mehki siri in ostali mlečni izdelki, marmelada, kruh, ter mehko sadje in zelenjava (jagodičevje, paradižniki, breskve ...). V takšnih izdelkih se namreč spore plesni lahko širijo globlje, kljub temu da s prostim očesom plesni tam še ne vidimo.

6. Delimo odvečno hrano

Če smo pripravili več hrane, kot je lahko pojemo, lahko na obisk povabimo sorodnike ali prijatelje in hrano delimo med prijetnim in družabnim obrokom. Tudi če imamo preveč sestavin, ki jih ne bomo uspeli porabiti, zelenjave in sadja na vrtu ali se odpravljamo na počitnice, lahko hrano ponudimo prijateljem, sodelavcem in družini.

7. Uporabimo tudi manj želene dele živil

Poskusimo uporabiti tudi živila, ali dele živil, ki bi sicer končali na kompostu. Brokolijevi listi in stebla so na primer prav tako zdravi in okusni kot cvetovi, iz ostalih ostankov zelenjave pa lahko naredimo zelenjavno jušno osnovo. Iz prezrelih jabolk lahko naredimo jabolčno čežano, ki bo odlično dopolnila carski praženec ali kakšno drugo sladico. 

Česar zares ne moremo uporabiti, je najbolj kompostirati. V domačem kompostu mikroorganizmi ostanke hrane in ostale biomase razgradijo v temen, s hranili bogat kompost, ki je odličen za gnojenje domačega vrta. Če komposta nimamo, se potrudimo organske odpadke zbirati ločeno in odlagati v za to namenjene zabojnike (a ne v plastičnih vrečkah).

Vir: