V Sloveniji je bil v lanskem letu uveljavljen Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih, ki je proizvajalcem živil postavil enoletno prehodno obdobje za prilagoditev sestave živil. To prehodno obdobje se izteče 7. aprila 2019, ko ne bo več dovoljeno tržiti živil z več kot 2 g industrijsko dodanih trans maščob na 100 g maščob. Potrebo po strogi zakonodaji na tem področju potrjujejo tudi rezultati državnega raziskovalnega projekta »Trans maščobe v živilih«, ki ga izvajajo Inštitut za nutricionistiko, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Biotehniška fakulteta, Pediatrična klinika UKC Ljubljana ter Institut »Jožef Stefan« ob finančni podpori Ministrstva za zdravje, Javne agencije za raziskovalno dejavnost in družbe Mercator. V okviru projekta smo že v preteklosti ugotovili, da med bolj tvegana živila sodijo tudi različni pekovski izdelki, presenetljivo pa smo znatne količine trans maščobnih kislin še vedno našli tudi v več rogljičkih, ki so bili s tržišča odvzeti v zadnjih nekaj mesecih. Proizvajalci imajo le še nekaj dni časa za uskladitev z zakonodajo, najpomembnejši korak v tem procesu pa je zamenjava delno hidrogeniranih rastlinskih maščob z drugimi sestavinami. Pravilnik predstavlja zelo pomemben korak na področju varovanja javnega zdravja.

Trans maščobe v živilih in njihov vpliv na zdravje

Od 7. aprila 2019 naprej je v Sloveniji skladno s Pravilnikom o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih prepovedano tržiti živila z več kot 2 g industrijsko dodanih trans maščob na 100 g maščob. Gre za dokazano nevarne snovi, katerih količina v prehrani prebivalcev se je bistveno povečala v prejšnjem stoletju, ko je industrija pri proizvodnji živil začela trde živalske maščobe nadomeščati s cenejšimi delno hidrogeniranimi rastlinskimi maščobami. Slednje so imele sicer zelo ugodne tehnološke lastnosti, žal pa so vsebovale tudi veliko trans maščob. Trans maščobe so maščobe, za katere so številne raziskave kasneje pokazale, da motijo presnovo in transport maščobnih, povečujejo raven krvnega holesterola ter s tem znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, ter drugih kroničnih bolezni. Na tej osnovi so bila izdana strokovna priporočila, da je potrebno količino trans maščob v živilih zmanjšati na najmanjšo možno količino. Prvi dokazi o neugodnem vplivu trans maščobnih kislin na zdravje izvirajo že iz sredine 70. let prejšnjega stoletja, ko so britanski znanstveniki postavili hipotezo, da je s srčno-žilnimi boleznimi povezana povečana umrljivost v Veliki Britaniji verjetno povezana z uživanjem vse večjih količin hidrogeniranih maščob. Kasnejše raziskave so to potrdile in pokazale, da so glavni krivec za povečano tveganje ravno trans maščobne kisline, ki jih je bilo največ v delno hidrogeniranih rastlinskih maščobah. O zelo visokih količinah zaužitih teh maščob so poročali tudi iz ZDA. Na osnovi dokazanih tveganj se je uporaba delno hidrogeniranih rastlinskih maščob v živilih konec prejšnjega stoletja začela hitro zmanjševati in uveljavilo se je splošno prepričanje, da trans maščobe v razvitih državah ne predstavljajo več pomembnega javno-zdravstvenega problema. Žal pa je bilo to prepričanje zmotno. V Sloveniji je do preobrata prišlo v letu 2015, ko je Danski raziskovalec dr. Steen Stender na strokovni konferenci Inštituta za nutricionistiko predstavil zaskrbljujoče rezultate mednarodne raziskave, ki je pokazala, da se je v obdobju med letoma 2012 in 2014 v Sloveniji razpoložljivost živil z industrijsko dodanimi trans maščobami v piškotih povečala za preko 300%. Zmanjšanje količine trans maščobnih kislin v živilih je takrat Slovenija uvrstila med strateške cilje Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025, Dober tek Slovenija, program pa je med ukrepi predvidel možnost zakonodajne omejitve trans maščobnih kislin. Da bi omogočili sprejem na dokazih temelječih političnih odločitev so se takrat na Ministrstvu za zdravje odločili tudi finančno podpreti izvedbo raziskovalnega projekta Trans maščobe v živilih, ki ga je predlagal Inštitut za nutricionistiko, v sodelovanju z več drugimi raziskovalnimi organizacijami v Sloveniji.

Leta 2016 so bili predstavljeni prvi rezultati projekta. Ugotovljeno je bilo, da margarine na trgovskih policah v Sloveniji trans maščobnih kislin sicer skoraj ne vsebujejo več, nasprotno pa so bile znatne količine teh škodljivih maščob najdene v približno tretjini trdih rastlinskih maščob, ki so jih uporabljali nosilci živilske dejavnosti pri proizvodnji nepredpakiranih živil, predvsem pekarne in slaščičarne. V okviru vrednotenja predpakiranih živil na prodajnih policah je je dodatno ugotovilo, da se delno hidrogenirane rastlinske maščobe najbolj pogosto pojavljajo v piškotih in sladicah, prigrizkih, pekovskih izdelkih in predpripravljenih živilih. Izvedena je bila tudi predhodna ocena izpostavljenosti trans maščobam pri prebivalcih Slovenije. Ocena je nakazala, da je povprečni vnos trans maščobnih kislin s pekovskimi in slaščičarskimi izdelki v splošni populaciji sicer še znotraj sprejemljivih vrednosti, vendar pa so večjim količinam trans maščobnih kislin lahko izpostavljeni posamezniki ali populacijske skupine, ki pogosteje posegajo po živilih, ki vsebujejo delno hidrogenirane maščobe.

Na osnovi ugotovljenih tveganj je Ministrstvo za zdravje v sodelovanju s strokovnjaki in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo pravilnik, ki omejuje vsebnost trans maščob v živilih. Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih omejuje vsebnost trans maščobnih kislin in sicer na 2 g na 100 g skupnih maščob. Slovenija je z nacionalnimi podatki o vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih in s podatki o njihovem uživanju zagotovila, da bo predpis omejeval vsebnost trans maščob v vseh živilih, ki se prodajajo pri nas, in ne zgolj domače proizvode. Zahtevo po omejitvi trans maščobnih kislin v vseh izdelkih na slovenskem tržišču se je doseglo v okviru postopka notifikacije predpisa, v katerem je s svojimi podatki in argumenti Ministrstvu za zdravje uspelo prepričati Evropsko komisijo in druge države članice o nujnosti takšnega ukrepa. Z uveljavitvijo pravilnika bo sedaj veljala omejitev tudi za živila iz evropskih in tretjih držav. Trans maščobne kisline prepoznane kot eden izmed glavnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni in zato je bila s s predpisom omejena vsebnost, pomemben korak k zaščiti zdravja prebivalcev.

Najnovejši rezultati projekta Trans maščobe v živilih

Zadnji rezultati raziskovalnega projekta kažejo, da se ob glasnemu opozarjanju na problem stanje na tržišču sicer izboljšuje, še zdaleč pa ni idealno.V okviru projekta Trans maščobe v živilih je bil zadnji odvzem vzorcev izveden konec leta 2018, v obdobju prehodnega roka pravilnika. Vzorčeno je bilov omejenem obsegu na več lokacijah, in sicer na območju Osrednje Slovenije, Štajerske in Goriške. Med vzorci je bilo tudi deset vzorcev rogljičkov, ki so leta 2016 vsebovali več kot 2% trans maščobnih kislin. V nekaterih primerih je bilo ugotovljeno bistveno izboljšanje, npr. celo zmanjšanje iz skoraj 8% na pod 0,5%, vendar pa je bilo pri precej vzorcih stanje nezadovoljivo. Navedeni rezultati potrjujejo, da je količino trans maščob tudi v tovrstnih živilih možno zelo znižati, bistveno za to pa je omejevanje uporabe delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Zaskrbljujoče je, da je bilo le nekaj mesecev pred polno veljavnostjo pravilnika v polovici odvzetih vzorcev rogljičkov našli preko 6% trans maščobnih kislin, medtem ko jih novi pravilnik dovoljuje največ 2%. Nekatere proizvajalce na tem področju očitno čaka še kaj nekaj dela, da bodo zagotovili varnost živil. Ob tem je potrebno še enkrat izpostaviti, da je bilo vzorčenje izvedeno le na lokacijah, kjer so rogljički leta 2016 vsebovali znatno količino trans maščob. Predstavljeni rezultati zato ne predstavljajo povprečnega stanja na tržišču, kažejo pa, da se je pri približno polovici vzorcev stanje izboljšalo še preden je bila uveljavljena zakonodajna omejitev.

Tudi drugi rezultati projekta kažejo, da se količina trans maščob v prehrani Slovencev v zadnjih letih zmanjšuje. Nov pravilnik bo imel nedvomno pomemben vpliv na javno zdravje, ob čemer pa je potrebno upoštevati tudi vpliv zmanjšanja trans maščob, ki smo ga dosegli že pred uveljavitvijo pravilnika. V okviru projekta se je raziskovalo tudi kakšna je bila izpostavljenost trans maščobam v preteklosti. Za enega najbolj zanesljivih bioloških kazalcev prehranskega vnosa trans maščobnih kislin velja humano mleko, zato smo primerjali mlečno-kislinsko sestavo materinega mleka v odvisnosti od materine prehrane med letoma 2000 do 2010. Ugotovili smo, da se je v tem desetletnem obdobju količina trans maščobnih kislin v humanem mleku zmanjšala za 50% in sicer iz 2,3 ut.% na 1,15 ut.%. Rezultati so zelo spodbudni, z novo zakonodajo na tem področju pa se pričakuje še dodatno izboljšanje.

Najstrožja pravila na svetu za bolj varna živila

Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih predstavlja zelo pomemben korak na področju varovanja javnega zdravja. Trans maščobne kisline prepoznane kot eden izmed glavnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni in zato je bila s s predpisom omejena vsebnost, pomemben korak k zaščiti zdravja prebivalcev. Trans maščobe nimajo nobene koristne vloge pri delovanju človeškega telesa, zato je zelo pomembo, da se jih iz prehrane za vselej odstrani, na ta način se bodo ne le zmanjšali stroške zdravstvene oskrbe, temveč tudi preprečili marsikatero prezgodnjo smrt. Z zakonodajo na področju trans maščob se prvič zmanjšuje dostopnost zdravju manj koristnih in manj kakovostnih živil na način, da to ni več skrb posameznika, pač pa proizvajalca. Posebnost slovenske zakonodaje je v tem, da posega tudi na področje ponudnikov prehrane, kjer potrošniki nimajo možnosti vpogleda v kakovost ponudbe. Ukrep bo prispeval k izboljšanju javnega zdravja in k zmanjševanju neenakosti v zdravju s tem, da omejuje nepotrebno izpostavljenost škodljivim trans maščobnim kislinam v vseh dostopnih živilih na trgu, kar je pomembno predvsem za tiste populacijske skupine, ki bi bile zaradi svojega načina prehranjevanja bolj izpostavljene. Ukrep bo imel največji vpliv na prehransko manj ugodna živila kot so slaščice, prigrizki, piškoti, keksi, ocvrta hrana, hitra hrana, vendar ta živila pogosto vsebujejo tudi visok delež manj zaželenih hranil (nasičenih maščob, sladkorja, soli), zato se svetuje manj pogosto uživanje tovrstnih živil v manjših količinah ter v kombinaciji s priporočenimi in zdravju koristnimi živili.

V Sloveniji uveljavljen pravilnik je poseben tudi v svetovnem merilu. Pravilnik je bil pripravljen zelo ambiciozno, pri čemer je imelo Ministrstvo za zdravje polno podporo stroke. Za izhodišče je bil uporabljen danski model, pri katerem se je šlo še korak naprej- na Danskem omejitve veljajo le za živila, ki so naprodaj potrošnikom, v Sloveniji pa tudi za živila v veleprodaji. To pomeni, da se bo na ta način bistveno tudi zmanjšala možnost, da bi manj ozaveščeni proizvajalci živil pri proizvodnji še naprej uporabljali ceneno delno hidrogenirano maščobo. Z zmago se zaključuje ena zgodba, izzivov na področju prehrane pa nam seveda ostaja še veliko. Za podporo ustreznim političnim odločitvam v Sloveniji se trenutno izvaja vrsto aplikativnih raziskovanih projektov, med drugim se na Inštitutu za nutricionistiko vodi projekt »Sladkor v prehrani«, hkrati pa se izvaja vrsto aktivnosti za povečanje ozaveščenosti prebivalcev. Zelo pomemben program za zagotavljanje verodostojnih informacij na področju prehrane je Nacionalni portal www.prehrana.si, ki ga Inštitut za nutricionistiko ureja skupaj z NIJZ, hkrati pa se izvaja tudi projekte, ki neposredno spodbujajo potrošnike, da bi pri izboru živil bolj upoštevali njihovo sestavo. Slednje je tudi cilj projekta Inovativne rešitve za informirane odločitve, ki ga Inštitut za nutricionistiko izvaja skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije in Institutom »Jožef Stefan«, v okviru projekta pa se bopotrošnikom preko sodobne mobilne aplikacije omogočilo enostaven dostop do ključnih podatkov o sestavi živil, s podporo pri interpretaciji teh podatkov.

Dodatne informacije: