Poleg zdrave prehrane pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je prav prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis.

V osnovi prehranjevanje dojenčka v prvem letu življenja delimo v tri obdobja:

  1. Dojenje oz. izključno mlečna hrana - prvih 6 mesecev.
  2. Uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane – po dopolnjenem 4. mesecu, vsekakor pa pred dopolnjenim 6. mesecu starosti.
  3. Prehod na prilagojeno družinsko prehrano - od 10. meseca dalje.

Koristna dodatna gradiva

Zadnja tri gradiva so nastala v okviru projekta okviru projekta NIJZ - Skupaj za zdravje (Šola za bodoče starše).

 

Dojenje oz. izključno mlečna hrana

Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Matere naj v tem obdobju čim bolj upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa, dokler to še želita doječa mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni. Koristi za otroka in mater prinaša tudi dojenje, daljše od enega leta.

Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME), od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.

Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Dojenje je še posebej pomembno pri dojenčkih s povečanim zdravstvenim tveganjem.

Koristi dojenja za dojenčke in otroke

  • Materino mleko vsebuje različne zaščitne snovi (imunoglobuline, lizozim in laktoferin), ki dojenčka varujejo pred okužbami.
  • Pri dojenih otrocih je nižja umrljivost in je manj nenadnih smrti v prvem letu življenja.
  • Dojenje zmanjša pogostnost in resnost bolezni pri številnih nalezljivih boleznih, kot so bakterijski meningitisi, bakteriemija, sepsa pri dojenčkih, driska (diareja), okužba dihalnega sistema, nekrotizantni enterokolitis, vnetje srednjega ušesa, okužba sečil, sepsa (vdor bolezenskih mikrobov in njihovih strupov v kri) pri nedonošenčkih.
  • Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2. Zmanjšana je pogostnost limfoma, levkemije, Hodgkinove bolezni in astme.
  • Dojenje dolgoročno vpliva na zdravje, zmanjša pojavljanje čezmerne telesne mase, debelosti in povišanega holesterola.
  • Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki (dojenčki, hranjeni po steklenički z mlečno formulo oz. adaptiranim mlekom).
  • Sesanje na prsih krepi razvoj čeljusti.
  • Vsebnost hranil v materinem mleku se v obdobju dojenja natančno prilagaja potrebam dojenčka - ločimo kolostrum, prehodno in zrelo mleko.
  • Sestava materinega mleka se spreminja tudi med hranjenjem. Na začetku podoja je mleko bolj tekoče in vodeno, da se dojenček odžeja, proti koncu pa vsebuje več maščob in energije, da dojenček poteši lakoto in ustrezno napreduje na telesni masi.
  • Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime. Hranila iz materinega mleka se v telesu zelo dobro absorbirajo.
  • Beljakovine v materinem mleku varujejo pred alergijami, zato naj bi bili dojenčki, pri katerih obstaja tveganje za alergije, vsaj 6 mesecev izključno dojeni.
  • Okus in aroma materinega mleka odražata prehrano matere, kar zelo ugodno vpliva na razvoj senzorične sprejemljivosti pri dojenčkih in na večjo sprejemljivost za nova živila ob uvajanju mešane prehrane.
  • Dojenje ima številne praktične prednosti: na voljo je vedno ob pravem času, v pravi obliki, je higiensko neoporečno in ima vedno pravo temperaturo.

Koristi dojenja za doječo mati

  • Dojenje takoj po rojstvu zmanjša poporodno krvavitev in pomaga pri krčenju maternice zaradi večjih krvnih koncentracij hormona oksitocina.
  • Odsotnost menstruacije zaradi dojenja ugodno vpliva na manjšo pogostnost slabokrvnosti pri doječih materah.
  • Dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke in ovarijev, verjetno pa tudi zmanjšuje tveganje za osteoporozo v obdobju po menopavzi.
  • Dojenje pripomore k zgodnejši vzpostavitvi telesne mase, kakršna je bila pred nosečnostjo.
  • Spodbuja pristen stik med materjo in dojenčkom.

Koristi dojenja za družbo

Poleg ugodnih učinkov na zdravje dojenčkov in otrok je zelo pomemben tudi ekonomski vidik za družino ter celotno družbo:

  • Prihranek zaradi manjše obolevnosti dojenih otrok (manj ambulantnih pregledov, manj sprejemov v bolnišnico ter prihranek zaradi manj pogostega zdravljenja bolnih dojenčkov in malčkov).
  • Dojenje zaradi boljšega zdravja dojenčka omogoča več časa za ostale družinske člane.
  • Dojenje je praktično, mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice. Privarčevan denar naj bo namenjen za zdravo in kakovostno prehrano doječe matere.
  • Dojenje je mnogo bolj ekološko in doprinese k zmanjšanju potrebne energije za proizvodnjo adaptiranih mlečnih formul, manj odpadkov, ki nastajajo pri proizvodnji stekleničk in embalaže adaptiranih mlečnih formul in preparatov adaptiranega mleka.

Dvovrstna prehrana

Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti. Tudi delno dojenje je dragoceno, in prinaša številne od zgoraj omenjenih koristi za otroka, mati in širšo družbo.

Razvoj občutkov za senzoriko in zaznavo okusa

Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Izraz »okus« v širšem pomenu besede zajema aromo (kombinacija vonja in okusa), okus in teksturo. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Na sprejemljivost živil odločilno vplivajo izkušnje, ki se razvijejo s ponavljajočimi izpostavitvami določenim okusom (grenak, slan, kisel), medtem ko je nagnjenost za sladek okus že prirojena.

Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko humanega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično zato popije več humanega mleka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja. Dojeni dojenčki se ob uvajanju mešane prehrane bolje odzovejo na nove okuse zelenjave, posledično pa je uvajanje hrane pri dojenih dojenčkih lažje.

 

Prehrana z nadomestki za materino mleko

V primeru, da mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka, ki pa v nekaterih primerih ni možno ali priporočljivo. Možni vzroki za to so lahko bodisi pri otroku (npr. galaktozemije, fenilketonurije, huda podhranjnost, alergije na hrano - če mati ne izvaja diete) ali pri materi (npr. nezadostna količina materinega mleka, nujno uživanje nekaterih zdravil, operacije dojk ali druge fiziološke težave z dojkami, huda podhranjenost matere, tuberkuloza, okužbe z virusom herpesa, HIVa). Kadar zaradi navedenih medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. V tem primeru moramo poskrbeti, da starši, predvsem mati, ne dobi slabe vesti zaradi izbire mlečne formule, saj je to za mamo, ki za svojega otroka želi le najboljše, zelo občutljiva tema. Vedeti moramo, da je dojenje, kot način prehranjevanja dojenčka, samo en del materinskega vedenja. Poleg tega je potrebno mati tudi ustrezno izobraziti o pripravi in rokovanju z mlečno formulo, da se izognemo bakterijskim okužbam pri uporabi mlečnih formul.

Nadomestki za materino mleko so začetna in nadaljevalna mleka za dojenčke. Začetno mleko je živilo, ki zadošča prehranskim potrebam zdravih dojenčkov v prvih šestih mesecih starosti. Nadaljevalno mleko je živilo za zdrave dojenčke od šestega meseca starosti dalje in predstavlja glavno tekoče živilo vse bolj raznolike prehrane. V prvih šestih mesecih se nadaljevalnega mleka ne sme uporabljati kot nadomestek za materino mleko, saj njegova hranilna sestava ni prilagojena potrebam dojenčka pri takšni starosti. Vedno pripravite svež obrok in uporabite priloženo merico. V primeru nepravilne priprave in shranjevanja obrokov obstaja tveganje za poslabšanje zdravja dojenčka.

Izpostaviti je potrebno, da kravje mleko ni primerno za dojenčke kot glavni napitek do dopolnjenih 12 mesecev starosti, ker:

  • vsebuje premalo vitaminov; Pomanjkanje vitaminov lahko povzroči najrazličnejše motnje v telesnih funkcijah in bolezni. Primer takšne bolezni je tudi rahitis, do katerega lahko pride zaradi pomanjkanja vitamina D.
  • vsebuje premalo joda; Pomanjkanje joda lahko povzroči motnje v delovanju ščitnice in duševnem razvoju.
  • vsebuje premalo železa, ki se tudi slabše absorbira. Pomanjkanje železa lahko povzroči slabokrvnost, ki jo še poslabšajo drobne krvavitve iz prebavil.
  • vsebuje preveč beljakovin in nekaterih mineralov, kar obremenjuje ledvice;
  • ima neprimerno sestavo maščob: preveč nasičenih maščob, premalo esencialnih maščobnih kislin (linolna kislina in -linolenska kislina), bistveno premalo dolgoverižnih večkrat-nenasičenih maščobnih kislin omega-3, kot sta dokozaheksaenojska kislina (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK).

 

Ali lahko starši sami pripravijo mlečno mešanico?

Pripravo nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka močno odsvetujemo, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov (zlasti C in A), železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Vprašljivi sta tudi higiena priprave in mikrobiološka varnost.

 

Uvajanje mešane prehrane

Kljub uvajanju mešane prehrane ima dojenje še vedno pomembno vlogo. Po priporočilih naj se uvajanje mešane prehrane prične med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Hranili, ki ju v prehrani dojenih dojenčkov najprej začne primanjkovati, sta železo in cink.

Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo. Nove obroke skladno s slovenskimi priporočili za prehrano dojenčkov uvajamo tako, da vsak mesec en mlečni obrok nadomestimo z novim obrokom, kot je prikazano v preglednici.

Preglednica: Prehrana dojenčka

Starost (meseci) Obroki
1. -6. 1, * MM po potrebi
5. -7. 2, * MM a) zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša MM MM
6.-8.* MM a) zelenjavno- krompirjevo-mesna kaša MM b) mlečno-žitna kaša
7.-9.* MM a) zelenjavno- krompirjevo-mesna kaša c) žitno-sadna kaša b) mlečno-žitna kaša
 10.-12. 3, *

MM

ali MM in kruh

žitno-sadna kaša

ali

kruh/žita in sadje

zelenjavno- krompirjevo -mesna kaša

žitno-sadna kaša ali

kruh/žita in sadje

mlečno-žitna kaša

ali

kruh, mm, sadje

               

1Prvih 6 mesecev življenja: materino mleko (MM) ali adaptirana mlečna formula.
2Ne < 4. in ne > 6. mesecu: mm ter 1 nov obrok/mesec: a) zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša (kosilo); b) mlečno-žitna kaša (večerja); c) sadno-žitna kaša (malica).
3Od 10. meseca dalje: prehod na prilagojeno družinsko prehrano s 5 obroki/dan. 
*Dodatek 400 mednardih enot vitamina D/dan s pričetkom 1 teden po rojstvu (za dojene in nedojene dojenčke).

Uvajanje glutena v dopolnilno prehrano

Uvajanje živil, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, rž, ječmen, oves, pira) v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša tveganje za celiakijo. Uvajanje glutena v prehrano dojenčka naj bo v majhnih količinah, postopno, ne pred 4. in ne po 7. mesecu starosti. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem starosti v času dojenja, ki ščiti otroka pred tveganjem za razvoj celiakije in sladkorne bolezni tipa 1.

Prehrana dojenčkov s tveganjem za razvoj alergijske bolezni

Glede dojenja veljajo enaka zgoraj navedena priporočila za vse dojenčke, tudi za tiste s povečanimi tveganji za alergije (mati, oče, brat ali sestra ima dokazano alergijo). Kadar dojenje ni mogoče, je potrebno dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra vsaj prvih 6 mesecev dajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Druge mlečne beljakovine (kozje, ovčje, kobilje mleko) ter sojini ali riževi preparati nimajo dokazanega preventivnega učinka pri razvoju alergij in jih ne priporočamo. Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da poznejše uvajanje alergenih živil, kot so npr. jajca, ribe, arašidi zmanjša tveganje za razvoj alergij pri otrocih, ki imajo večje tveganje za razvoj alergijske bolezni. Zato pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni. Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti. Živila je potrebno uvajati počasi in postopno, vsako novo živilo posamično, v razmiku nekaj dni, da lahko opazujemo, če dojenček novo živilo prenaša.

Od začetka 5. do 7. meseca: zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše

Pri uvajanju novih živil začnemo s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem (uvajanje kosila). Če dojenček ne prenaša korenčka, mu lahko ponudimo bučo, cvetačo, brokoli, kolerabo, koromač ali bučke. Količino zelenjave postopno povečujemo na 90 gramov in od 7. meseca na 100 gramov dnevno. Po približno tednu dni, ko dojenček osvoji prve veščine hranjenja po žlički, preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, ki ji dodamo rastlinsko olje (dva dela korenčka, en del krompirja in ena žlička sojinega olja), ki jo prav tako postopno uvajamo teden dni. Tretji teden po uvedbi dopolnilne hrane postopno ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, ki lahko ob koncu enomesečnega uvajanja mešane hrane nadomesti en mlečni obrok (150-200 g kaše). Kašo pripravimo po možnosti iz sveže zelenjave. Kašo lahko shranimo v manjše posodice, ki jih zamrznemo na –20°C. Takšna kaša je bogat vir vitaminov A, C, B6, E, B1 in folne kisline. Vsebuje tudi večkrat-nenasičene maščobne kisline, cink in železo.

Preglednica: Priprava zelenjavno-krompirjeve-mesne kaše

Od 5. -7. meseca Sestavine in priprava 
(ne dodajamo soli,  sladkorja)
20-30 g - telečje, piščančje, puranje, kunčje meso; rumenjak1 (1-krat/teden), morske ribe1 (skuhamo v majhni količini vode, narežemo, spasiramo, kasneje samo pretlačimo)
90-100 g korenček, bučke, cvetačo, kolerabo, brokoli, bučo, koromač, špinačo  (operemo in drobno narežemo)
40-60 g

krompir, riž, polenta, pšenica2, rž2, ječmen2, oves2, pira2, tritikala2 
(bio-žitne kašice za dojenčka2; testenine2)

(krompir olupimo, narežemo, kuhamo z zelenjavo v pari/majhni količini vode/juhe, v kateri smo kuhali meso, in primešamo meso)

30-45 g pretlačimo sadje (ali z vitaminom C obogaten sadni sok (≥ 40 mg vitamina C/100 ml; jabolčni, ribezov) : vsaj, ali)  (dodamo zelenjavi in pretlačimo)
8-10 g rastlinsko olje (olje oljne repice ali sojino olje), občasno maslo

1Po 6. mesecu starosti. 2Sestavine, ki vsebujejo gluten, se uvaja med 4. in 7. mesecem starosti, optimalno med 6. in 7. mesecem, ko je dojenček še dojen. 

Od začetka 6. do 8. meseca: mlečno-žitne kaše

Mesec dni po uvajanju kosila še en mlečni obrok (večerjo) postopoma nadomestimo z mlečno-žitno kašo (200-250 g), ki ji dodamo pretlačeno sadje (ali sadni sok). Kaša je sestavljena le iz treh sestavin (glejte preglednico) in je bogat vir mineralov, zlasti kalcija in cinka, ter vitaminov, zlasti skupine B.

Preglednica. Priprava mlečno-žitne kaše

Od 6. do 8. meseca Sestavine in priprava 
(ne dodajamo soli/sladkorja)
200 ml materino mleko ali nadaljevalna mlečna formula
20 g polnozrnati žitni kosmiči: riž, koruzni zdrob, pšenični zdrob1,ovseni kosmiči1, oves1, pira1, tritikala1, rž1 (skuhamo v malo vode in dodamo)
20 g pretlačeno sadje (ali z vit. C obogaten sadni sok)

1Sestavine, ki vsebujejo gluten, se uvaja med 4. in 7. mesecem starosti, optimalno med 6. in 7. mesecem, ko je dojenček še dojen.

Od začetka 7. do začetka 9. meseca: žitno sadne kaše

Dva meseca po uvajanju mešane prehrane še tretji mlečni obrok, popoldansko malice, nadomestimo z žitno-sadno kašo (200-250 g), ki zaradi nizke vsebnosti beljakovin dopolnjuje druge beljakovinsko bogate obroke. Kaša vsebuje veliko mangana, bakra, cinka ter vitamina B6 in C, ki spodbujata absorpcijo železa.

Preglednica: Priprava žitno-sadne kaše

0d 7. do 9. meseca Sestavine in priprava 
(Pomembno: ne dodajamo soli/sladkorja)
20 g polnozrnate žitne kosmiče (ovsene kosmiče, pšenični zdrob) (skuhamo v 90 ml vode)
100 g pretlačeno* sadje (sveže sezonsko, npr. jabolka, hruške, breskve, nektarine, marelice, borovnice, maline; banane so zelo sladke, zato jih moramo pretlačiti skupaj z manj sladkim sadjem) (ali z vit. C obogaten sadni sok)
5 g rastlinsko olje (repično, sojino, olivno), občasno maslo

*Dojenček ima že močne dlesni in prve zobke, zato mu hrane ne pretlačimo več, temveč jo le narežemo sprva na drobne, postopoma pa na vse večje koščke. Gosto hrano s koščki uvedemo do 10. meseca starosti dojenčka.

Morske ribe

Lahko jih uvajamo od 4. meseca dalje. Odlikuje jih zelo ugodna sestava maščob, bogata z omega-3 večkrat-nenasičenimi maščobnimi kislinami, zlasti DHK in EPK, ki sta zelo pomembni za razvoj vida, rast in psihomotorični razvoj. Poleg tega jih odlikuje vsebnost maščobotopnih vitaminov A in D. So tudi eden najbolj bogatih virov joda v prehrani. Vsebujejo visoko vredne beljakovine, veliko železa, kalija in niacina - vitamina B3. Za dojenčka so priporočljive čim bolj sveže, drobne, mlade ribice, npr. skuša, slanik, sardine, pa tudi losos, ki naj bodo dušene ali pečene, ne pa ocvrte. Bodite pozorni, da pred hranjenjem iz rib odstranite vse kosti.

Vegetarijanska prehrana otrok

Pediatrična stroka pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih priporoča uravnoteženo mešano prehrano s hranili rastlinskega in živalskega izvora. Mešana prehrana zagotavlja vso potrebno energijo, makro- in mikrohranila za normalno zdravo rast in razvoj. Pediatri se pogosto srečujejo z otroki, ki so hranjeni s katerim od vegetarijanskih načinov prehrane, pri čemer so iz prehrane izključene določene vrste živil. Pri izogibanju vsem živilom živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in med -veganska prehrana, prehrana s presnimi živili in frutarijanski način prehranjevanja) obstaja resno tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, joda in vitaminov B12, B2, A, D; maščobnih kislin omega-3, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHK), pa tudi beljakovin in energije. Smernice Evropskega združenja za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) in slovenske smernice odsvetujejo strogo vegetarijansko ali vegansko prehrano za otroke. Ameriške smernice navajajo, da lahko vegetarijanska ali celo veganska prehrana zagotovita osebam vseh starosti ustrezen vnos vseh vrst hranil, a le, če snovi, ki jih je v hrani rastlinskega izvora premalo, človek zaužije v obliki obogatenih živil ali prehranskih dopolnil.

Prehod na prilagojeno družinsko prehrano

Od 10. meseca dalje je dojenček pri jedi vedno bolj samostojen, poleg tekoče in pretlačene hrane lahko uživa tudi trdno hrano, navajamo ga na družinski ritem prehranjevanja - 3 glavni in 2 vmesna obroka, hranimo ga z vedno bolj raznolikimi živili, pri čemer naj bodo živila čim bolj sveža, sezonska in lokalna.

Pitje tekočine

Otrok uživa vse več trdne hrane, zato je pomembno, da ob vsakem obroku popije tudi vodo, večino v dopoldanskem času. Nikakor niso primerni čaji z dodatkom sladkorja. Tudi sadni in zelenjavni sokovi (npr. jabolčni in korenčkov) vsebujejo sladkor in druge ogljikove hidrate, ki spodbudijo nastanek zobne gnilobe in povečujejo tveganje za debelost. Še posebej priporočamo izogibanje vsem pijačam z dodanim sladkorjem (glejte tudi posebno poglavje spodaj), sirupom, medu, nadomestkom sladkorja in sladilom.

Odsvetovana živila vsaj do prvega leta starosti

  • sladkor, sladila in živila z dodanim sladkorjem: bonboni, čokoladni in kakavovi namazi, sladice, sladkarije, slaščice, sladka živila, sadni jogurt/skuta, kosmiči z dodanim sladkorjem, ipd. - saj ta živila vsebujejo proste sladkorje, ker navajajo na sladka živila in lahko povzročijo zobno gnilobo, prebavne težave in debelost,
  • sladke pijače (pijače z dodanim sladkorjem - ledeni čaj, nektar, večina vod z okusom, sladke gazirane pijače, sladkan čaj, energijske pijače, pijače za športnike, sirupi za redčenje z vodo, praški za redčenje z vodo) in sadni sokovi - gre za tekočine z dodanimi ali naravno prisotnimi sladkorji,
  • med, ker lahko vsebuje spore Clostridium botulinum, ki lahko povzročijo hudo zastrupitev,
  • sol in zelo slana živila (slani prigrizki, predelani mesni izdelki), ker obremenjujejo ledvice,
  • živila, ki vsebujejo trans maščobne kisline: predvsem živila, ki vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, piškoti, krekerji, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati, živila, ki so segreta ali ocvrta pri temperaturah nad 120°C (npr. pomfrit, krofi, miške, flancati, pražena čebula);
  • kravje mleko in mlečni izdelki (jogurt, skuta, sir) kot samostojni napitek oz. obrok, zaradi neustrezne prehranske sestave (izberite prilagojene mlečne nadomestke, ustrezne za starost dojenčka).
  • gobe in jedi iz gob, ker so težje prebavljive in prti njih obstaja tveganje za zamenjavo s strupenimi gobami,
  • vnaprej pripravljena surova zelenjava in/ali sadje za neposredno uživanje (pakirane solate, zelenjava iz solatnih barov, surovi kalčki, smutiji, pakirano narezano sadje), predvsem če hrana že dalj časa stoji, ter pakirano ali zamrznjeno jagodičevje; zaradi morebitne onesnaženosti z zdravju škodljivimi mikroorganizmi,
  • hrane, začinjene z ostrimi, pekočimi začimbami, kot sta poper ali pekoča paprika, ker lahko povzročijo poškodbe sluznice,
  • živila ki vsebujejo ne-nujne aditivove, še posebej predelani mesni izdelki (paštete, hrenovke, salame, klobase), ki med drugim lahko vsebujejo veliko nitratov, nitritov in nasičenih maščob.
  • školjke in morski sadeži ter ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige (npr. morski pes, večja tuna, mečarica, jadrovnica, ščuka, sulec), saj lahko vsebujejo višje koncentracije strupenega metilnega živega srebra in druga onesnaževala,
  • jetrcam, jetrnim paštetam, ki lahko vsebujejo več t.i. »težkih kovin«, pa tudi previsoke količine vitamina E,
  • surova in premalo toplotno obdelana živila živalskega porekla: jajca, majoneze, carpaccio, tatarski biftek, pršut, prekajene ribe, suši, sašimi, tiramisu - saj predstavljajo tveganje za zastrupitve in najrazličnejše mikrobiološke okužbe - vključno za zastrupitve z bakterijami kot sta salmonela in kampilobakter, ter virusi ali paraziti, kot je toksoplazmoza;
  • surovo ali nepasterizirano mleko in mlečni izdelki (sir, skuta in jogurt iz surovega ali nepasteriziranega mleka), ker lahko vsebujejo škodljivo bakterijo rodu Listeria, kar lahko povzroči hudo okužbo dojenčka, imenovano listerioza,
  • siri s plesnijo, kot so brie, gorgonzola, rocquefort in drugi siri s plesnijo, saj se zaradi nepravilne hrambe plemeniti plesni lahko manj opazno pridružijo tudi zdravju škodljive plesni, ki sproščajo toksine in povzročajo zastrupitve,
  • pravi čaji in drugi napitki, ki vsebujejo poživila, na primer razne kolike;

Previdnost je potrebna tudi pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji), živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke). Prav tako je potrebno postopoma uvajati živila, ki napenjajo (stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje). Zaradi višje naravne vsebnosti nitratov pri zelo majhnih otrocih (predvsem prvih 6 mesecih) omejite uporabo rdeče pese, špinače in zelene, kasneje pa naj tudi ta živila postanejo dragocen del uravnotežene prehrane otroka.

Prosti sladkorji in sladke pijače

Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so prosti sladkorji mono in di-saharidi, dodani v hrano s strani proizvajalca, kuharja, in/ali potrošnika in naravno prisotni sladkorji v medu, sirupih, sadnih sokovih, mleku (laktoza) in sadju (fruktoza in drugi naravno prisotni sladkorji).

Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd. Poleg tega pijače s sladkorji pri dojenčkih in malih otrocih lahko stimulirajo nagnjenje za sladek okus.

Ali ste vedeli? Po najnovejši priporočilih Ameriške zveze za srce (AHA) naj bi se otroci do drugega leta starosti izogibali vsem dodanim sladkorjem.

 

Viri in dodatna literatura

  • NIJZ, 2016. Priprava na porod in starševstvo: Prehrana zdravega dojenčka
  • NIJZ, 2016. Priprava na porod in starševstvo: Dojenje
  • B. Bratanič, N. Fidler Mis, C. Hlastan Ribič s sod., VERTNIK, Lidija (urednik), POVHE JEMEC, Katja (urednik). Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke. 1. izd. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2010. 71 str, dostopno na http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov. si/pageuploads/zakonodaja/mednarodna_zakonodaja/VARNOST_%C5%BDIVIL/SMERNICE_PREHRANJEVANJA_DOJENCKE_P-4_preview.pdf
  • ESPGHAN Committee on Nutrition: Agostoni C, Decsi T, Fewtrell M, Goulet O, s sod., Complementary feeding: a commentary by the ESPGHAN Committee on Nutrition. JPGN, 2008; 46: 99—110.
  • Fidler Mis, N., Fras, Z., Zmanjšanje pitja pijač z dodanim sladkorjem pri otrocih, mladostnikih in ogroženih odraslih , krajše »Voda Zmaga«, dostopno na http://vodazmaga.si/ 
  • Rogelj, I, Fidler Mis, N., Bratanič, B. Raziskava o vlogi materinega mleka v razvoju črevesne mikrobiote dojenčka, krajše »Moje mleko«, dostopno na: http://www.moje-mleko.si/ 
  • Singhal A, Cole TJ, Fewtrell M, s sod., Is slower early growth beneficial for long-term cardiovascular health? Circulation 2004; 109: 1108-1113.
  • Vos MB, Kaar JL, Welsh JA, Van Horn LV, s sod. on behalf of the American Heart Association Nutrition Committee of the Council on Lifestyle and Cardiometabolic Health; Council on Clinical Cardiology; Council on Cardiovascular Disease in the Young; Council on Cardiovascular and Stroke Nursing; Council on Epidemiology and Prevention; Council on Functional Genomics and Translational Biology; and Council on Hypertension. Added sugars and cardiovascular disease risk in children: a scientific statement from the American Heart Association. Circulation. 2016;134
  • WHO. The optimal duration of exclusive breastfeeding. Report of an expert consultation. Geneva; 2004.