Normalna oz. priporočena telesna masa je širok pojem in je odvisen od posameznika in njegovih značilnosti. Telesna masa je večinoma odvisna od količine maščobnega in mišičnega tkiva v telesu, nanjo pa seveda vplivajo tudi številni drugi dejavniki, tudi kostna masa, količina vode v telesu idr. Kadar ima oseba večji odstotek mišične mase je navadno normalna telesna masa višja, saj je mišična masa višja od mase maščobnega tkiva.

Normalna telesna masa je ključna za ohranjanje zdravja, saj sta tako prenizka kot prekomerna telesna masa povezani z mnogimi tveganji za zdravje. Za ohranjanje telesne mase je ključno ravnovesje med porabo in vnosom energije. Pri zagotavljanju hranilne in energijske uravnoteženosti prehrane in telesne dejavnosti nam pomagajo tudi priporočila vnos posameznih skupin živil. Med zelo priporočene skupine živil, katerih uživanje bo glede na trenutno stanje morali povečati, sodijo zelenjava in sadje, polnozrnati žitni izdelki in ribe, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami.


Za oceno prehranjenosti se uporabljajo različni izračuni, najbolj enostaven med njimi je indeks telesne mase (ITM), ki upošteva zgolj telesno maso in višino. Ta indeks ne upošteva vrste drugih dejavnikov, ki so pomembni pri vrednotenju stanja prehranjenosti in sestave telesa – npr. obseg pasu, obseg bokov, odstotek mišične mase, odstotek maščobne mase in kožno gubo. Ocena prehranjenosti je pomembna predvsem za oceno tveganja izpostavljenosti kroničnim nenalezljivim boleznim. Prekomerna telesna masa in debelost sta povezani s povečanim tveganjem za nastanek komponent metabolnega sindroma, sladkorne bolezni tipa II., povišanim krvnim tlakom, visokim krvnim holesterolom, zamaščenosti jeter in povezanimi stanji.

Prekomerna telesna masa nujno ne pomeni tudi zadostne oskrbljenosti s hranili, saj je energijsko bogata prehrana pogosto revna z vitamini in minerali.


Tudi prenizka telesna masa predstavlja tveganje za zdravje, saj ob premajhnem vnosu hranil telo ne dobi vseh snovi potrebnih za rast oz. normalno delovanje, hkrati pa prenizke zaloge maščobe (energije) v telesu predstavljajo tveganje, če pride do bolezenskih stanj, ko je začasno omejena zadostna oskrba telesa s hrano.

Indeks telesne mase

Indeks telesne mase (ITM) (angleško: body mass index, BMI) je mera, ki nam pove v kakšnem razmerju sta telesna masa in višina ter s tem nakazuje prehranjenost osebe. Običajno je ITM v sorazmerju z odstotkom telesne maščobe, ne pa vedno. Indeks telesne teže izračunate tako, da telesno maso (v kilogramih) delite s kvadratom višine telesa (v metrih) - enostavno pa si ga lahko izračunate tudi s kalkulatorjem na spletni strani CINDI.

ITM

Na osnovi indeksa telesne teže se lahko naredi groba ocena prehranskega statusa posametnika:

Preglednica: Kategorizacija indeksa telesne mase za zmerno telesno aktivne odrasle osebe (nad 20 let) kavkazijske rase, z normalno postavo (WHO)

Indeks telesne mase Prehranski status
< 18,5 Prenizka telesna masa
18,5 – 24,9 Normalna telesna masa
25 – 29,9 Prekomerna telesna masa
> 30 Debelost

Poudariti je potrebno, da sta formula in kategorizacija rezultatov primerni za odrasle osebe (nad 20 let) kavkazijske rase, z normalno postavo. Za osebe mlajše od 20 let se uporablja drugačne kategorizacije, prav tako za tiste, ki imajo manjši ali večji (športniki) odstotek mišične mase, tovrstno vrednotenje ni primerno.

Stanje v Sloveniji

S prekomerno telesno maso in debelostjo se srečujemo tudi v Sloveniji. Po zadnjih podatkih je prekomerno hranjenih in debelih približno 40% odraslih (okrog 29% žensk in 48% moških) ter 17% mladostnikov.

Kako zmanjšati energijski vnos in povečati energijsko porabo?

Energijsko porabo lahko povečate predvsem na račun povečane fizične aktivnosti, energijski vnos pa lahko zmanjšate predvsem na račun zmanjšanega uživanja energijsko bogatih živilih. K vnosu energije največ doprinesejo maščobe, ki na gram vsebujejo največ energije, in ogljikovi hidrati. Prebivalci Slovenije kljub trendu zmanjševanja maščob v prehrani še vedno zaužijejo preveč maščob. Med ključne probleme previsokega energijskega vnosa štejemo tudi čezmerno uživanje sladkorja - predvsem med otroki in mladostniki, saj njihov vnos presega priporočila za 60 %. Večina sladkorja izvira iz pijač z dodanim sladkorjem, sladkarij, peciva in slaščic – živil, ki se otrokom in mladostnikom tudi zelo agresivno oglašujejo.

Po drugi strani pa je velik izziv tudi preprečevanje podhranjenosti in doseganje prehranskih priporočil za kronične bolnike ter starejše odrasle, zlasti zagotavljanje vnosa kakovostnih beljakovin ter zagotavljanje energijskih potreb.