Vročina lahko močno obremeni telo ter povzroči dehidracijo, vročinske krče, izčrpanost in v najtežjih primerih vročinsko kap. Med najpomembnejšimi ukrepi za preprečevanje težav sta zadosten vnos tekočine in ustrezno ravnanje s hrano.
Vnašanje tekočine
V vročih dneh je najboljša izbira za žejo hladna voda, približno temperature vode iz pipe. Pijemo redno in tudi takrat, ko še nismo žejni, saj žeja ni edini pokazatelj preskrbljenosti telesa z vodo. Na nezadosten vnos tekočine lahko opozarjata tudi redkejše uriniranje in temnejša barva urina.
Odrasli običajno s pijačo zaužijemo približno 1,5 litra tekočine dnevno, v vročini pa se potrebe povečajo na okvirno 2 litra ali več. To ni univerzalna količina, saj so potrebe odvisne od temperature in vlažnosti zraka, telesne dejavnosti, potenja, zaužite hrane, presnove in zdravstvenega stanja posameznika. Pri delu ali športu v vročem okolju moramo zato piti več. Pri daljših in intenzivnejših naporih lahko z rehidracijskimi napitki nadomestimo tudi elektrolite, izgubljene s potenjem.
Svetujemo izogibanje alkoholnim pijačam ter pijačam z veliko kofeina ali sladkorja. Za osnovno hidracijo naj zato ostane prva izbira voda. Tudi zelo mrzli oziroma ledeni napitki niso najboljša izbira, saj lahko dražijo prebavila. Osebe, ki jim je zdravnik omejil količino tekočine ali jemljejo zdravila za odvajanje vode, naj količine pitja ne povečujejo samostojno, temveč naj se o tem posvetujejo z zdravnikom.
Hrana v času vročine
V času visokih temperatur je priporočljivo uživati lažjo hrano in več manjših obrokov. Poleg izbire hrane je pomembna predvsem njena varnost. Visoke temperature namreč omogočajo hitrejše kvarjenje živil ter povečujejo tveganje za okužbe in zastrupitve s hrano. Hitro pokvarljiva živila zato ustrezno hladimo in shranjujemo v hladilniku. Posebna previdnost je potrebna pri mesu, hitro pokvarljivih mesnih izdelkih ter živilih in jedeh, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo pred zaužitjem dobro operemo in pazimo, da ne pride do navzkrižne kontaminacije s surovim mesom ali ribami. To je še posebej pomembno pri obrokih na prostem, piknikih in potovanjih, kjer je vzdrževanje primerne temperature živil in higiene pogosto težje.
Drugi napotki za vroče dni
Poleg ustrezne prehrane in pitja se v najbolj vročem delu dneva umaknemo v senco ali ohlajene prostore. Prostore zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa okna zastremo ter omejimo vdor toplega zraka. Telesno dejavnost prestavimo v jutranje ali večerne ure, nosimo lahka in ohlapna oblačila ter se po potrebi hladimo s hladno prho ali vlažnimi oblogami. Med 10. in 17. uro se zaščitimo pred soncem. Posebej pozorni smo na otroke, starejše, nosečnice, kronične bolnike ter ljudi, ki živijo sami. Nikogar ne puščamo v zaprtem parkiranem avtomobilu. Ob znakih pregretja osebo umaknemo na hladno in jo začnemo hladiti, ob sumu na vročinsko kap pa nemudoma pokličemo nujno medicinsko pomoč. Nezavestni osebi ne dajemo tekočine. Spremljamo tudi vremenske napovedi in opozorila ter zdravila shranjujemo pri temperaturi, ki jo določajo navodila proizvajalca.
