Celiakija je imunsko pogojena sistemska bolezen, ki je posledica uživanja glutena in sorodnih beljakovin v pšenici, rži, ječmenu in v nekaterih primerih tudi ovsu pri genetsko predisponiranih osebah. Je ena najpogostejših kroničnih bolezni pri otrocih in odraslih. Za celiakijo v Evropi zboli 1% prebivalcev. Veliko bolnikov je nediagnosticiranih.

Edini način zdravljenja je stroga vseživljenjska brezglutenska dieta (BGD).

Brezglutenska dieta

Takoj po postavitvi diagnoze se naj začne bolnik s celiakijo izogibati glutenu, tudi če je le v sledovih. Z izključitvijo glutena iz prehrane se odstrani vzročni dejavnik za škodljivo reakcijo imunskega sistema. Tudi simptomi in znaki obolenja s tem večinoma izzvenijo. To pa ne pomeni, da smo bolezen za vedno pozdravili. Po ponovnem zaužitju glutena se pričnejo odzivati celice imunskega sistema, kar ponovno vodi v sistemsko reakcijo. Ob izvajanju stroge diete se protitelesa, povezana s celiakijo, postopno normalizirajo in prizadeta tkiva se povrnejo v prvotno stanje. Ta proces lahko traja več mesecev, znaki obolenja pa izzvenijo hitreje (še posebej pri otrocih). Čeprav je za izvajanje stroge brezglutenske diete potrebna večja sprememba v življenjskem stilu, dieta ne prinaša negativnih stranskih učinkov. Dieto je potrebno izvajati pozorno in najbolje pod nadzorom zdravnika in/ali dietetika. Za uspešno zagotavljanje diete je potrebno vedeti za sledeče skupine hranil.

Hranila, ki naravno vsebujejo gluten

Le redka žita vsebujejo gluten, vendar so le-ta zaradi svojih lastnosti zelo množično gojena povsod po svetu. Med pomembnimi lastnostmi je tudi vsebnost glutena, ki pomembno vpliva na kakovost pekovskih izdelkov. Žita, ki vsebujejo gluten, so med drugim pšenica in vse njene različice (pira, kamut, tritikale, bulgur ali njihove križane vrste), rž in ječmen. Bolniki s celiakijo se morajo izogibati vseh žit, ki vsebujejo gluten, in vseh iz njih narejenih izdelkov, npr. pekovskih izdelkov (kruh, sladice in pica), testenin, ocvrtih živil in piv.

Živila, ki naravno ne vsebujejo glutena

Število hranil, ki naravno ne vsebujejo glutena, je mnogo večje od števila tistih, ki ga. Nekatera niso v sorodu z žiti, kot na primer sadje, zelenjava, živalski izdelki (meso, mleko in jajca), krompir in koreni. Ob teh obstajajo še žita, ki so naravno brez glutena, kot na primer riž in koruza. Število takšnih žit je večje, vendar nam marsikatero od njih ni dobro poznano. Z njimi lahko v prehrani nadomestimo žita, ki vsebujejo gluten.

Predelana živila, ki niso iz žit

Gluten lahko najdemo tudi v živilih, v katerih ga ne bi pričakovali (sir, sladkarije, sojina omaka in številni drugi). Gluten je v teh živilih kot aditiv, ki izboljša njihove lastnosti.

Drugi izdelki

Gluten se lahko nahaja tudi v izdelkih, ki niso hranila. Znana so zdravila,  kozmetični izdelki in igrače, ki vsebujejo gluten. Najden pa je bil tudi v pisemskih ovojnicah in poštnih znamkah, uporaba katerih bi lahko vodila v poslabšanje obolenja pri bolniku s celiakijo. Sporno naj bi bilo le zaužitje, ne pa kožni stik.

Kako stroga bi naj bila brezglutenska dieta?

Trenutno velja, da najvišja dovoljena koncentracija glutena v živilih za bolnike s celiakijo ne sme preseči 20 mg v kilogramu končnega izdelka, pod pogojem, da so zaužita v običajnih količinah. Pogosto je ta vrednost izražena kot 20 delcev na milijon (parts per million – ppm). Bolnikov naj ne zavede izraz "varna" količina glutena v hrani. Varna količina glutena ne obstaja in vsi napori bi naj težili k popolni odstranitvi glutena iz prehrane.

Bolnikov naj ne zavede izraz "varna" količina glutena v hrani. Varna količina glutena ne obstaja in vsi napori bi naj težili k popolni odstranitvi glutena iz prehrane.

Navzkrižna kontaminacija

Navzkrižna kontaminacija se lahko dogodi med predelavo hrane (od žetve pa do končne obdelave hranil) in zelo težko se ji izognemo. Nenamerna kontaminacija lahko predstavlja pomemben problem za bolnika, saj nevede zauživa gluten, kar vodi v poškodbe tkiv, še posebej ob dolgotrajni izpostavitvi.

Navzkrižna kontaminacija se lahko zgodi kjerkoli. Bolniki bi naj vedeli za mesta morebitne kontaminacije in bi se jim naj izognili oz. jo preprečili.

Komplianca

Zelo pomembno je, da je komplianca do brezglutenske diete visoka. Določeni bolniki opustijo strogo dieto zaradi različnih razlogov. Najpogostejše so opustitve v adolescenci in v odrasli dobi. Razlogi so lahko finančni, kulturni ali  sihosocialni. Nanje moramo biti pozorni in na njih opozarjati tudi v sklopu rednih kontrol pri zdravniku ali dietetiku.

Dolgotrajne posledice neprepoznane ali nezdravljene celiakije

Pri bolniku s celiakijo ob skrbnem izvajanju stroge diete pogosto izzvenijo praktično vsi znaki bolezni. Verjetnost zapletov celiakije se poveča z neustreznim izvajanjem diete ter pri ne-diagnosticiranih bolnikih. Ti zapleti so redko prisotni pri otrocih. Kasneje lahko vodijo do nepovratnih zapletov, ki jih kasnejše ustrezno izvajanje stroge brezglutenske diete ne more pozdraviti. Prizadenejo lahko gastrointestinalni trakt ali katerikoli drug organski sistem. Eden od takšnih zapletov v odrasli dobi je t. i. refraktorna celiakija, prikateri poškodba sluznice tankega črevesa ostane prisotna kljub strogi dieti. Drug zaplet na prebavilih je lahko tudi popuščanje eksokrine funkcije trebušne slinavke. Težave s plodnostjo so prav tako lahko posledica dolgotrajnega kontakta z glutenom zaradi kroničnega vnetja in pomankanja hranil. Nezdravljena celiakija lahko vodi do nevroloških obolenj kot sta epilepsija in ataksija. Zniža se lahko kostna gostota, kar vodi do pogostejših zlomov kosti. Pri nekaterih bolnikih se sumi, da je nezdravljena celiakija povzročila vnetje srčne mišice in psihiatrično obolenje. Znano je tudi, da so sladkorna bolezen tipa 1 in obolenja ščitnice pogostejši pri bolnikih s celiakijo. Razvoj dolgotrajnih posledic pri ne-diagnosticirani in/ali neustrezno zdravljeni celiakiji predstavlja pomemben razlog za povečanje naporov za zgodnejše diagnosticiranje (in ustrezno zdravljenje) bolezni pri vseh simptomatskih bolnikih ter tudi pri vseh bolnikih iz skupin z večjim tveganjem za razvoj bolezni.

Koristna dodatna gradiva:

E-brošura za bolnike s celiakijo v slovenskem jeziku

E-brošura za bolnike s celiakijo v angleškem jeziku

Tematska slikanica za otroke

E-brošura za zdravstveno osebje v slovenskem jeziku 

E-brošura za zdravstveno osebje v angleškem jeziku 

 

Besedilo je pozeto po publikaciji, ki je bila pripravljena v okviru projekta Focus in CD, ki je sofinanciran s strani programa Interreg Central Europe

Focus IN CD