Kostanj je plod drevesa kostanja, ki izvira iz Evrope in male Azije. Poznamo več vrst kostanja, v naših gozdovih pa je najpogostejši pravi kostanj (Castanea sativa). Kostanj je zrel vsako leto v oktobru in novembru, vsako tretje leto pa obrodi še posebej obilno.

V Vitovljah pa se vsak 3. vikend v oktobru praznuje tudi praznik kostanja.

Sestava kostanja in vplivi na zdravje

Kostanj vsebuje večjo količino ogljikovih hidratov, prehranskih vlaknin, esencialnih maščobnih kislin (linolne maščobne kisline), vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ima veliko prehransko vrednost, zaradi visoke vsebnosti vitaminov, kot so vitamin C, folat, vitamin B6 in tiamin ter mineralov, kot so mangan, baker in kalij. Obenem pa je bogat vir prehranskih vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo in zdravje.

Preglednica: Okvirna hranilna vrednost v 100 g kostanja

 

Hranilna vrednost v 100 g živila

%PDV*

Energijska vrednost (kcal/kJ)

215/902

11%

Skupne maščobe (g)

2

3%

-          Nasičene maščobe (g)

0,4

2%

Ogljikovi hidrati (g)

46

18%

-          Sladkorji (g)

14

16%

Beljakovine (g)

2

4%

Prehranske vlaknine (g)

8

27%

Vitamini in minerali  

 

Vitamin C (mg)

43

54%

Folat (µg)

62

31%

Vitamin B6 (mg)

0,4

29%

Tiamin (mg)

0,2

18%

Mangan (mg)

0,95

48%

Baker (mg)

0,45

45%

Kalij (mg)

518

26%

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: Različne podatkovne baze o prehranski sestavi živil.

Kostanj


Nasveti za uporabo

Kostanj je potrebno olupiti. Uživa se lahko svež, vendar ima lahko trpek okus, zato se ga navadno pred uživanjem speče ali skuha. Kuhan kostanj se lahko uporablja za pripravo različnih prilog, pirejev, nadevov za testenine in peciva.
Kadar ga pečete v lupino naredite zarezo, tudi pred kuhanjem ga je priporočljivo zarezati, vendar z nožem predrite le zunanjo lupino, notranja kožica pa naj bo čim bolj nedotaknjena. Kostanje lahko tudi posušite in zmeljete v moko.

Shranjevanje

Kljub temu, da kostanj s časom dobi slajši okus, ga hranimo največ teden ali dva. Kuhane kostanje pa lahko zmeljete, jim dodate malo mleka in jih zamrznete za kasnejšo uporabo.


Recept

Bučna juha s kostanjem

– 200 g pečenega in olupljenega kostanja
– čebula
– 500 g buče maslenke (neolupljene, lupina se lepo spasira in ne moti, prispeva pa tudi k večji vsebnosti prehranskih vlaknin)
– 1,2 l vode
– oljčno olje, sol, poper
– muškatni orešček
- sol, poper

Sestavine popražimo, dolijemo vodo in spasiramo do gladke konsistence.

Viri in dodatna literatura

  • OPKP – Odprta platforma za klinično prehrano (IJS). URL: http://www.opkp.si
  • Borges O, Gonçalves B, de Carvalho JLS, Correia P, Silva AP. Nutritional quality of chestnut (Castanea sativa Mill.) cultivars from Portugal. Food Chemistry. 2008;106(3):976-84.