Buče uvrščamo v botanično skupino bučevke (Cucurbitaceae). V Sloveniji poznamo več vrst buč, ki so lahko različnih oblik in barv, med katerimi prevladujejo oranžni odtenki. Najbolj pogoste so oljna buča, muškatna buča, hokaido buča in maslena buča. Buče izhajajo iz Južne Amerike in so v Evropo prišle v prvi polovici 16. stoletja. Buče rastejo na plezajočih steblih in se oprijemajo z viticami. V središču plodu se nahajajo semena oziroma bučnice.
Sestava buče in vplivi na zdravje
Bučno meso je bogato z vitaminom C, beta-karotenom – provitaminom A, vitaminom B6, folatom in kalijem. Poleg teh buče vsebujejo tudi druge biološko aktivne snovi kot so polisaharidi, steroli in beljakovine. Zaradi vsebnosti antioksidantov podpirajo zaščitne mehanizme telesa proti oksidativnemu stresu, pri katerem nastajajo prosti radikali.
V bučah se nahajajo semena, ki jih lahko uživamo kot prigrizek ali dodatek jedem, predelana pa so lahko tudi v bučno olje. Posušeno seme vsebuje od 35 do 55 % maščob, od tega 17 % nasičenih, 22 % enkrat nenasičenih in 61 % večkrat nenasičenih maščobnih kislin, kar predstavlja dokaj ugodno maščobno-kislinsko sestavo. Bučno olje vsebuje tudi veliko mineralov, vitamina E in fenolnih snovi.
Preglednica: Okvirna hranilna vrednost v 100 g buče
|
v 100 g buče |
%PDV* |
|
|
Energijska vrednost (kcal/kJ) |
26/109 |
1% |
|
Skupne maščobe (g) |
0 |
0% |
|
- Nasičene maščobe (g) |
0 |
0% |
|
Ogljikovi hidrati (g) |
5 |
2% |
|
- Sladkorji (g) |
5 |
6% |
|
Beljakovine (g) |
1 |
2% |
|
Prehranske vlaknine (g) |
1 |
3% |
|
Vitamini in minerali |
|
|
|
Vitamin C (mg) |
14 |
18% |
|
Vitamin A (µg) |
116 |
15% |
|
Vitamin B6 (mg) |
0,2 |
14% |
|
Folna kislina (µg) |
17 |
9% |
|
Kalij (mg) |
407 |
20% |
*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: Različne podatkovne baze o prehranski sestavi živil.
Skladiščenje
Nekatere buče lahko skladiščimo v mrzlem in temnem prostoru zelo dolgo časa – tudi do 12 mesecev.
Nasveti za uporabo
Užitne buče prepoznamo po tem, da ko jih poskusimo (lahko tudi že surove), njihovo meso ne vsebuje grenkega kukurbitacina. Uporabna je cela buča in je zato ni potrebno lupiti. Posebej dobre so v bučnih juhah, lahko jih spečemo in uporabimo kot alternativo pečenemu krompirju ali ocvrtemu krompirčku, oziroma jo pripravimo kot prilogo v obliki bučnega pireja. Buče imajo lahko rahlo sladkast okus in aromo po oreških, zato jih lahko uporabimo tudi v sladicah.
Recept
Smoothie iz muškatne buče in ovsenih kosmičev
Sestavine (2 porciji)
- 4 žlice pireja pečene buče
- 1 skodelica ovsenih kosmičev
- ščepec cimeta
- 1 banana
- pest orehov ali drugih oreškov
- 0,5 jogurta
- lonček mleka
Priprava
Muškatno bučo razrežemo, ji odstranimo semena in zavijemo v večji kos aluminijaste folije. pečemo v pečici na 180 °C približno 40 minut. Pečeno bučo spasiramo v pire, jo ohladimo in shranimo v hladilniku. V mešalnik damo 4 žlice ohlajene muškatne buče, banano, jogurt, pest ovsenih kosmičev, pest orehov, mleko ter cimet po okusu. Spasiramo.
Video recept
Viri in dodatna literatura
- OPKP – Odprta platforma za klinično prehrano (IJS). URL: http://www.opkp.si
- Patel S. Pumpkin (Cucurbita sp.) seeds as nutraceutic: a review on status quo and scopes. Mediterranean Journal of Nutrition and Metabolism. 2013;6(3):183-9.
- USDA Branded Food Products Database- United States Department of Agriculture (USDA). URL: https://ndb.nal.usda.gov/ndb/search{Patel, 2013 #6083}
- Yadav M, Jain S, Tomar R, Prasad GB, Yadav H. Medicinal and biological potential of pumpkin: an updated review. Nutr Res Rev. 2010;23(2):184-90.
