Združeni narodi so leto 2016 razglasili za Mednarodno leto zrnatih stročnic, v okviru katerega potekajo številne aktivnosti z namenom povečanja ozaveščenosti javnosti o prehranskem pomenu zrnatih stročnic, njihovem pomenu v trajnostni pridelavi hrane in pomenu za splošno prehransko varnost. V celotni prehranski verigi se spodbujajo aktivnosti za boljše izkoriščanje beljakovin iz zrnatih stročnic, večjo vključenost v kmetijski kolobar, povečanje njihove pridelave v svetu in boljšo globalno oskrbo. V skupino zrnatih stročnic so uvrščeni navadni fižol (Phaseolus vulgaris L.), bob (Vicia faba L.), grah (Pisum sativum L.), čičerika (Cicer arietinum L.), leča (Lens culinaris Medik.), zlati fižol (Vigna radiata L.) in kitajski fižol (Vigna unguiculata (L.) Walp.) kot tudi nekatere manj znane vrste, kot so beli volčji bob (Lupinus albus L.) in podzemna vigna (Vigna subterranea L.). V prehrani ljudi in za krmo živali so zrnate stročnice zanimive predvsem zaradi vsebnosti kakovostnih beljakovin, prehranskih vlaknin in mineralov, pa tudi zaradi drugih zdravju koristnih snovi.

Z raziskovalnim in strokovnim delom na področju zrnatih stročnic se že vrsto let ukvarjajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Izr. prof. dr. Jelka Šuštar Vozlič: »Delo vključuje hranjenje in proučevanje genskih virov zrnatih stročnic, pomembnih za Slovenijo, raziskave na področju genetike in fiziologije rastlin, odpornosti na biotski in abiotski stres, raziskave tehnologij pridelave, varstva rastlin in žlahtnjenje novih sort. Posebno pozornost namenjamo raziskavam navadnega fižola, ki je najpomembnejša stročnica za prehrano ljudi, njegovo pridelovanje pa ima v Sloveniji že večstoletno tradicijo.«

V letošnjem letu se je v Sloveniji začel izvajati tudi nov raziskovalni projekt 'Uporabna vrednost genskih virov navadnega fižola za trajnostno izboljšanje pridelkov in zdravo hrano', ki ga izvajajo Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za nutricionistiko in Center za rastlinsko biodiverziteto v Tapioszeleju na Madžarskem. Izr. prof. dr. Vladimir Meglič, vodja projekta, Kmetijski inštitut Slovenije: »Preučili bomo obsežno zbirko fižola s področja južne in vzhodne Evrope. Oblikovali bomo jedrno zbirko najpomembnejših genskih virov in jih podrobno ovrednotili z vidika odpornosti na abiotski in biotski stres (toleranca na sušo, odpornost na najpomembnejše bolezni) ter simbiotska razmerja med rastlino in mikoriznimi glivami.« V okviru projekta bo vrednotena tudi hranilna vrednost različnih vrst fižola. Doc. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Podrobno bomo preučili tudi prehranske lastnosti, poleg vsebnosti beljakovin in prehranskih vlaknin pa se bomo usmerili tudi na minerale in vitamine. S tem bomo pridobili pomembne podatke o genskih virih, shranjenih v zbirki, ki bodo uporabljene tudi pri žlahtnjenju novih slovenskih sort fižola.«

 

Dodatne informacije